Vendar na podeželje prihajajo drugi ljudje, ki ne čutijo potrebe, da bi se povezovali v trdne vaške skupnosti. Zaposleni so drugje, niso odvisni od zemlje in medsebojne pomoči. Stanje se očitno zrcali v zunanji podobi naselij. Gradbena pravila, ki so jih včasih uspešno uravnavale vaške skupnosti, so zamenjali drugačni gradbeni načini, prineseni »z vseh vetrov«, ki največkrat nimajo nič skupnega z lokalno arhitekturo. V večini primerov ne gre za nadgradnjo s kakovostno moderno arhitekturo, ampak za nekritično in nemarno gradnjo stavbnih elementov brez estetske vrednosti. Novi posegi vnašajo v naselja kaos, ki konstantno znižuje vrednost nepremične kulturne dediščine: naselij, stavb in pokrajine.
Obnovljena hiša s pergolo v Padni
Vsakokratno življenje je že v preteklosti nenehno menjavalo podobo naselij, vendar so se spremembe dogajale počasi, skladno z realnimi potrebami in spoštovanjem danega okolja. Šele sodobni čas je prinesel toliko novosti v način bivanja in kmečkega gospodarjenja, da je iskanje sožitja med modernim življenjem in tradicionalno arhitekturo/poselitvijo težavna naloga. Nove zahteve so včasih nasprotne načelom varovanja kulturne dediščine.
Ruševine v Laborju
Vaski pejsaž v Laborju
Svoj delež k opisanemu stanju prispeva država, ki se še ni odločila za načrtno urejanje podeželja; verjetno zato, ker še ni spregledala možnosti kakovostnega razvoja, ki ga podeželje ponuja. Največji kapital predstavlja bogata kulturna dediščina. Obsežna območja kulturne krajine, ki vključujejo vse ostale objekte in območja kulturne dediščine v celoto neprecenljive prostorske, estetske in kulturne vrednosti, nudijo odlične možnosti za razvoj kulturnega turizma. Ta bi skupaj z ekološkim kmetijstvom pomenil izjemno možnost za trajnostni razvoj Istre. Nosilci trajnostnega razvoja bi bili domačini, kar pomeni, da bi lahko spet našli skupen interes za povezovanje v nove oblike vaških skupnosti, ki bi skrbele tudi za vzpostavitev reda v prostoru.
Nadomestna gradnja v Glemu - Skrljevec
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).
