Gručasta vas leži na slemenu širšega gričevnatega hrbta, ki se razteza od vrha Straža (377 m) do vrha Poljane (406 m). Območje na eni strani obdaja dolina Badaševice z istoimensko reko, na drugi strani pa leži dolina Rokave, ki je eden izmed pritokov reke Dragonje. Skupno ime za izredno razgledno sleme na vrhu je - Pomjanski hrib ali Romana. Ta naš najvišji hrib v Šavrinih se dviguje na dostojnih 405 metrov iznad morske gladine.
V vas lahko pridemo z več smeri; zahodna cesta nas v Pomjan pripelje iz Šmarij. Vzhodna cesta se po križišču Babiči prične strmo vzdigovati, nato pa se v nekaj ovinkih spusti do Pomjana. Južna cesta vodi mimo družinskega podjetja Lan proti zaselku Fijeroga oziroma k še bolj oddaljenim Župančičem (Flegom). Pot proti Manžanu pa uporabljajo v glavnem samo planinci.
V neposredni bližini Pomjana, tik ob cesti, lahko opazimo konjske ograde in za njimi iskre krasotce. Tako kot so se nekoč davno na tem mestu pasli konji rimskih bojevnikov, tako zdaj na istem mestu mulijo travo njihovi daljni štirinožni potomci. Lučaj nižje, že v neposredni bližini Pomjana, je odcep k hiši, kjer predelujejo zdravilna zelišča. Čeprav kmetov skoraj ni več, saj se večina ljudi vozi v službe v bližne večje kraje, so v okolici vasi vinogradi in njive in prostrani travniki.
Skozi vas Pomjan pelje ozka cesta v smeri vzhod-zahod. Ob cesti, ki ima videz tesne vaške ulice, so levo-desno postavljene starejše hiše, med njimi so tudi obnovljene ali povsem nove. Pomjan je zaradi svoje prvotne zasnove in stavbne dediščine značilno istrsko naselje.
K oživljanju vasi so pripomogli tudi izgradnja vodovoda, ponovno asfaltiranje ceste (leta 1983) in napeljava elektrike (leta 1987). V nekdanji šoli je bila gostilna, ki je ponujala popotnikom tradicionalne istrske jedi. Pred gostilno rastejo visoki topoli, ki v poletnih mesecih nudijo prijetno senco. Ponos vasi so tudi številne košate lipe.
V Pomjanu oziroma v njegovi bližini so odkrili številne arheološke ostanke iz prazgodovine (gradišče z obzidjem, kremenasta nožička, bronasti predmeti itd.) in rimske dobe (opeka, keramika, novci, zidovje, žarno grobišče, nagrobni spomenik iz prvega stoletja itd.). Mimo Pomjana je v rimskem času (iz Ogleja, Kopra) peljala cesta v notranjost Istre oziroma do Pulja.
Župnijsko cerkev sv. Jurija je blagoslovil koprski škof Absalon 16. aprila leta 1222. Ob njej stoji arhitektonsko zanimiv, svojevrsten zvonik. Pred štiri-stebrnim vhodom v cerkev je vaški vodnjak in ob njem na novo tlakovana kamnita pot. V vasi je še cerkvica, posvečena Marijinemu rojstvu, z ostanki fresk iz začetka 15. stoletja in glagolskimi napisi, od katerih je najsterejši iz leta 1439. V mali cerkvici je odprta stalna razstava zgodovine Pomjana.
Sredi Pomjana je postavljen tudi spomenik NOB.
V prejšnem stoletju je bil tudi Pomjan znan po šavrinkah, ki so nosile pridelke v bližnja mesta. Med njimi so bile zelo poznane tudi mlekarce. Le-te so že sredi noči nalagale svoje osličke s posodami, da je bilo mleko na trgu takoj, ko so se meščanske gospodinje prebudile. V Pomjanu so se skozi stoletje menjavali različni župani, mlekarice pa so ostajale.
Pomjanci in Pomjanke so poleg dela vedno našli čas tudi za razvedrilo, dobro jedačo, pristno domačo kapljico, pesem in družabne igre. Daleč znana je pomjanska šagra, ki jo vaščani leto za letom prirejajo sebi in drugim v veselje.
Pomjan je priljubljena izletna točka kolesarjev, planincev, trimčkarjev in pohodnikov, saj skozenj tečejo različne poti:
+ Evropska transverzala E6,
+ kolesarska pot,
+ Slovenska planinska pot,
+ konjska pot,
+ vinska turistična cesta
+ ter razne pešpoti iz bližje obale.
Gibanje številka prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 246 301 363 140 115 107 np 160 176 180
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
