V okviru čezmejnega projekta Živa krajina Krasa so 18. junija 2014 v parku Škocjanske jame predstavili priročnik Kraške suhozidne gradnje. S ciljem ozaveščanja o vrednosti te donedavno spregledane kulturne dediščine Krasa je priročnik namenjen tako domačinom kot tudi obiskovalcem in strokovni javnosti.
MATAVUN > Priročnik Kraške suhozidne gradnje je rezultat dosedanjega terenskega dela, pregleda objavljene literature, pričevanja vsaj 25 domačinov, ki so še živeli tradicionalno kmečko življenje, predvsem pa Borisa Čoka iz Lokve, ki so mu poleg lastnega zanimanja za tematiko suhih zidov svoje bogato znanje predali predniki.
“Sprva je bil zamišljen kot praktični pripomoček vsem, ki bi se radi sami preizkusili v gradnji suhega zida. Zastavljen je bil kot želja ohraniti in ohranjati sam način gradnje suhega zidu kot osnovne in prvotne tehnike gradnje na Krasu, pa tudi ostale grajene suhozid-ne konstrukcije. Sem poleg zidu sodijo tudi kali, apnenice, ledenice, vodni zbiralniki, oklepi vodnjakov in kamnita znamenja,” je ob predstavitvi dela povedala njegova urednica Eda Belingar, konzervatorka etnologinja iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD NG). Na koncu je nastalo delo, ki obsega elemente kraške kulturne krajine s kamnitim suhim zidom kot njegovim osnovnim gradnikom. “Hkrati je bil priročnik napisan kot poziv vsem ljubiteljem kraške kamnite dediščine, pa tudi tistim, ki jih bo delo spodbudilo, da postanejo dejavni varuhi kamnite suhozidne dediščine,” je še dodala Belingarjeva.
Razdeljen je na monografski del in dva priročnika. V monografskem delu je geolog dr. Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije predstavil kamnine in kamnolome na Krasu kot tudi primere slabih praks pri gradnji suhega zidu. Dodan je pregled suhozidnih gradenj na Krasu v prazgodovini arheologinje Patricije Bratina iz ZVKD. Prednosti tovrstne gradnje je opisal arhitekt dr. Domen Zupančič s fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani. Opis vrst suhih zidov in drugih suhozidnih gradenj ter njihovo stanje na Krasu danes sta prispevala Boris Čok in Eda Belingar. Dodana priročnika Vzdrževanje in gradnja prostostoječih in podpornih kraških suhih zidov ter Vzdrževanje in gradnja hišk je prispeval Boris Čok.
Delo je nastalo v okviru slovensko italijanskega projekta Živa krajina Krasa/Living Landscape, kjer sta združila moči ZVKD ter Park Škocjanske jame kot izdajatelj. Priročnik je izšel v slovenskem in italijanskem jeziku, vsaka jezikovna različica pa v nakladi 800 izvodov. “Priročnik je v pdf formatu objavljen na spletni strani ZVKD pod zavihkom Publikacije,” je povedala Darja Kranjc iz uprave parka. Pod okriljem projekta, ki se bo zaključil v marcu naslednje leto, nastaja tudi konzorcij, kjer bodo poiskali poti za vzdrževanje vrednejših suhozidnih konstrukcij na Krasu kot tudi načine za raziskovanje in učenje o suhozidnih gradnjah po zaključku projekta. “Najpomembnejši pa je osebni odnos, zlasti domačinov, ki bodo to dediščino prednikov začeli bolj ceniti šele takrat, ko se bodo zavedli, kako pomembna je celo v svetovnem merilu,” je Kranjčeva še nagovorila Kraševce, da se poslužujejo priročnika.
Tekst: BOGDAN MACAROL
Priročnik je dostopen na tej povezavi.
Vir:
http://primorske.si/Novice/Srednja/Suhi-zid-je-osnovni-gradnik-kraske-kulturne-krajin
