Nekoč je bil to le zaselek, v katerem je prebivala bogata koštabonska družina. Zaselek ni star, saj so najstarejše stavbe stare približno sto let. Plešivica je dobila ime po pašniku in njivah, ki so bile tod okoli. Koštabonska družina Grižon je imela tukaj zemljo, na kateri so si trije bratje še za časa Avstro-Ogrske, zgradili svoje hiše. V Plešivici je bilo od vedno veliko otrok, ljudje še vedo povedati, da jih je bilo osemnajst v družini. Eden od treh bratov je umrl v prvi svetovni vojni v avstro-ogrski vojski. Druga dva pa sta si tukaj uredila domačiji.
Tod mimo je vodila glavna pot Koštabona-Šmarje. Višje se namreč le-ta še danes priključi na staro cesto Dolina Dragonje-Koper. Nekoč je tod potekala procesija in ob poti so bila posuta različna znamenja, ob katerih se je procesija pomudila. Domačini pa vedo povedati, da je nekoč nad Plešivico, natančneje na področju imenovanem Petrinje, stala celo cerkev.
Grižonovi so imeli v vasi torkljo, ki so jo kasneje prestavili v Plešivico. Sčasoma je postala nekonkurenčna z modernimi torkljami, saj je to poganjala "muša". Torklja se je preselila v Plešivico zaradi vode, ki je bila tukaj bolj dostopna. Ob Grižonovi domačiji je namreč stal puč.
Tudi v Plešivici so gospodinje hodile v obalna mesta prodajat oljčno olje, jajca in mleko. Z izkupičkom, pa so kupovale oblačila ali vse, kar je bilo potrebno v gospodinjstvu.
Na daleč znane koštabonske šagre in priložnostne zabave, se odvijajo pod šotorom, v zaselku Plešivica, kjer se nahaja tudi sedež koštabonskega nogometnega kluba Dragonja.
Zaselek je dobil nov zagon pred petindvajsetimi leti, ko se je na nekdanjem pašniku zgradilo nogometno igrišče. Pred približno desetimi leti, pa se je asfaltirala tudi cesta. Električna napeljava je prišla že veliko prej. V Plešivici so jo dobili skupaj s Koštabonci v petdesetih letih, ko so se te stvari počele še udarniško. Tukajšnji prebivalci so si v veliki meri električno napeljavo postavili sami.
Slikovita okolica nudi turistom obilico užitkov v naravi in njenih lepotah, kot je Supotski slap, ki leži vzhodno pod Plešivico že na meji s sosednjo pomjansko krajevno skupnostjo.
Vir:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001492&tree_root=4
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
