Naravovarstveni nadzornik sprejme skupino na glavnem vhodu na Leri ter predstavi Krajinski park Sečoveljske soline. Sledi voden ogled do kristalizacijskih bazenov ob katerih vodnik - naravovarstveni nadzornik, predstavi postopek pridobivanja soli. Vodnik vas nato pospremi do bazenov, ki so namenjeni pobiranju soli. S pomočjo solinarja sledi še praktični del. Lahko si nadenete solinarski klobuk kot zaščito pred soncem. Solinar vam preda orodje in delo se lahko prične. V senci pred trgovino si lahko odpočijete in postrežete s hladno pijačo iz avtomata. Po končanem »delavniku«, in ko ste si delež svoje pobrane soli shranili v vrečko za domov, vam po želji in ob doplačilu pripravimo tudi pravo solinarsko malico.
Območja
S površino približno 750 ha leži Krajinski park Sečoveljske soline (KPSS) na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije, tik ob meji z Republiko Hrvaško, v južnem delu občine Piran. Severni del Parka, kjer še poteka aktivna pridelava soli se imenuje Lera. Od južnega dela Parka, imenovanega Fontanigge, ga deli struga potoka Drnica.
Sečoveljske soline so del Krajinskega Parka. S površino približno 593 ha so na severu omejene s strugo kanala Sv. Jerneja, na vzhodu v večjem delu z nasipom bivše ozkotirne železnice, na jugu z reko Dragonjo, na zahodu pa ga varujejo morski nasipi v Piranskem zalivu.
Območje Sečoveljskih solin smo razdelili na popisna mesta (teritorije) - manjša, že obstoječa območja solin oz. na toponime. Večinoma gre za jasno ločene in omejene solinske bazene ter na druga območja solin. Nekatera območja (toponimi) so bila poimenovana že v preteklosti, njihova imena smo uporabili tudi pri našem delu. Sečoveljske soline delimo na Lero (s toponimi: Krsitalizacija, Piccia, Mezzana, 1. izhlapevanje, 2. izhlapevanje, 3. izhlapevanje, Rudnik), Fontanigge (s toponimi: Stojbe, Alto, Predrakci, Rakci, Mala Lama, Velika Lama, Life,Corsolongo, Colombera, Curto-Pichetto, Giassi-Curto, Muzej, Ob morju, Dragonja, Izliv) ter Morje in območjeLetališča.
Tradicionalna pridelava soli
Sečoveljske soline so tehnološki objekt, ki ga je treba stalno vzdrževati v primernem stanju.
Varovalni nasipi solin so istočasno varovalni nasipi površin v zaledju solin, kjer so kmetijske površine, pomembna cestna prometnica, letališče in druge gospodarske dejavnosti.
Tradicionalna pridelava soli v Sečoveljskih solinah je ustvarila solinski prostor in s postopki solinarjenja ohranja biotsko pestrost v njem.
Lokacija solin je izven vplivov velikih industrijskih centrov in v zavarovanem območju Krajinskega parka Sečoveljske soline. Od urbanih in kopaliških naselij so dovolj oddaljene, da je zagotovljena dovolj kvalitetna morska voda za pridelavo soli. Piranski zaliv se odlikuje po čisti vodi in močnem toku, ki teče vzdolž vzhodne jadranske obale proti severu. Čista morska voda, blago sredozemsko podnebje in rodovitna istrska prst so elementi tega izjemnega in edinstvenega okolja.
Več zanimivih informacij dobite na spletni strani www.kpss.si.
Vir:
http://www.kpss.si/si/intro
