Posebnost obnove je uporaba stare tehnike suhozidne gradnje, kar je še vedno redek primer v Slovenski Istri. Dela so opravili suhozidni mojstri iz društva Jugna, organizacijsko pa jih je izvedlo podjetje Planjave, d.o.o.

Ta projekt je bil eden prvih, kjer je lahko društvo Jugna pokazalo svoje spretnosti pri ohranjanju starih obrti, predvsem gradnje suhega zida – zida brez malte in betona. Sodelovalo je pet članov društva.

Na mestu gradnje zadrževalnega zida je nekoč že bil zid, ki pa je skoraj povsem propadel – ja tudi suhozide je treba vzdrževati. Najprej so strojno vkopali in poravnali zemeljsko brežino in oblikovali jarek majhne globine. Temu bi rekli, da so, kot običajno pri suhozidih, prišli do siromašne zemlje, na katero postavijo zid. Kamenja v okolici ni bilo na razpolago, zato ga je bilo treba pripeljati od drugod.

Slike kažejo, da so delo v redu opravili. Tekstura zadrževalnega zida deluje estetsko in uravnoteženo. Ohranjali so plastno strukturo in hkrati vdelovali kamne različne velikosti in oblik, da so dosegli pristen izgled, ki ga strojno obdelani kamni pravilnih oblik in enake velikosti nikdar ne morejo posredovati. V tem se kaže tudi znanje suhozidnih mojstrov. Za čelnim zidom so polnili drobir in poskrbeli, da se kamni raztezajo proti hribini, s čimer se poveča njihova statična odpornost na morebitno drsenje zemljine, ki jo zadržujejo.

Zid je visok malo čez meter in na vrhu lepo poravnan. Začetek zida pri gostilni Švab je zelo viden in tu so se še posebej potrudili. Brez klesanja robnih kamnov pri tem seveda ni šlo. Ujeli smo mnenje enega od domačinov, da je bil prvotni zid iz večjih kamnov, toda tudi ti, uporabljeni, niso od muh. Bolj gre za sporočilo, da je treba pred pričetkom kakršnegakoli suhozidnega projekta temeljito proučiti kaj je bilo že na mestu gradnje, kakšen je lokalni videz suhozidov, kaj pričakuje naročnik in kakšen material je na razpolago. Na primer, suhozid bi še pridobil na estetiki, če bi graditelji imeli na razpolago tanke škrlice, ki se jih na koncu vdeluje v večje reže med kamni.

Tako, projekt je bil v prvi polovici leta 2014 zaključen na zadovoljstvo vseh. Hvala Mestni občini Koper, da se je lotila nevsakdanjega pristopa in na zelo nazoren način prispevala k ohranjanju kulturne krajine. Upajmo, da bo primer spodbudil razmišljanje drugih investitorjev, predvsem pa domačinov, da bomo vsi skupaj sposobni prevrednotiti posege in razumevanje izvirne kulturne krajine. Saj veste, to je naša prvinska konkurenčna prednost. Hrastovlje so s tem zadrževalnim zidom pridobile. Želimo si veliko posnemovalcev.