Ime S(e)rmin naj bi bilo indoevropskega izvora, saj Ser pomeni teči in tukaj je res veliko vode; mimo Srmina teče reka Rižana, ki se nedaleč stran izliva v morje. Podobno ime najdemo tudi ob Savi (Sremska Mitrovica) in ob Gardskem jezeru (Sirmione).
Srmin, ki zaključuje Rižansko dolino, še najbolj označuje 84 m visok hrib. V davnini je hrib štrlel iz morja, bil je torej manjši otok. Toda aluviolni nanosi, ki jih je reka Rižana na svoji poti proti morju odložila, so otok Srmin združili s kopnim. Nastala je velika aluvionalna ravnica. Ta se prične nekje pri Dekanih in se od tod širi na eni strani proti Bertokom in Škocjanskem zatoku (Val Stagnon), na drugi pa proti Ankaranu.
Na griču, ob katerem se danes bohotijo cisterne Istrabenza, so našli sledove predzgodovinskega gradišča. Danes ni o tem gradišču nobenega sledu, pač pa je tam zelo lepo urejen park z lepim razgledom na vse strani, ki ga oskrbuje Lovska družina Koper. Ob vznožju griča so ob izgradnji novega odseka avtoceste, našli tudi rimska grobišča. Srmin je bil torej poseljen že v pradavnini. Izkopanine so pokazale, da je bil tu kaštelir, utrdba, ki je dajala zavetje tedanjim prebivalcem.
Tako Marchesetti kot Coppo in Degrassi postavljajo Aegido, ki naj bi bila predhodnica današnjega Kopra, prav na vznožje tedaj še otoka Srmin. Tudi izkopavanja so prinesla na površje nekaj zanimivih dokazov, ki so potrdila njihovo domnevo.
Pri gradnji železnice in želežniske postaje, skladišč in velikih cistern v šestdesetih letih, ni bilo predhodnih arheoloških raziskav. Velik del najdbišča je bil uničen. Domačini omenjajo 80 cm debelo kulturno plast, zidove, zidane iz obdelanih kamnov, rimsko lončenino in keramične uteži za ribiške mreže. Tu je nek domačin našel kanalizacijo in zidove stare naselbine, morda rimske Aegide. Srmin je bil vsekakor staro vozlišče, saj so se prav tu stikale kopenske in morske poti. Še danes nas nanje spominja ime Bivije »bi via«. Poti so od tu vodile proti notranjosti Istre, Trstu in naprej proti Puli. Tod je potekala via Flavia, strada Regia, via Delfia ter ozkotirna železnica Parenzana, ki je imela na Lazaretu tudi svojo postajo.
Zanimiv je podatek, da so stari koprčani prevažali po kanalu, ki je povezoval Val Stagnon (današnji zatok) z Rižano, imenovanem Ara della Fiera, svoje proizvode (sol, olje, vino) in jih na mestu imenovanem Karigador menjali za seno, les, drva z prebivalci notranje Istre. Na Srminska polja so se v zimskih časih spustili pastirji iz Čičarije in pasli svoje ovce. Raven in zamočvirjen svet ob morju pa je bil kot nalašč tudi za ureditev solin, ki so delovale že v zgodnjem srednjem veku in so bile za piranskimi največje v Istri. V letu 1931 so pričeli z bonifikacijo tega področja, zasuli so soline in uredili kanale za odvajanje odvečne vode.
Po vojni se je večina »serminotov«, tukajšnim ljudem so okoliški prebivalci namreč pravili »serminoti«, odselilo.
Nekaj starih priimkov se je še ohranilo: Babudri, Angelini, Apollonio, Belloto, Bincoletto, Fortuna, Peressini, Toskan, Vidali, Calegiorgio, Filistum, Isappan…
G. Bertone mi je pravil o živahnem življenju v času Rimljanov, ki ga je že mogoče rekonstruirati. Rižana je bila plovna vse do današnje cestne pentlje pod Dekani. Tam je bilo pristanišče. Nato pa so se v loku obronkov proti Debelemu rtiči zvrstile vile rustice bogatejših Rimljanov. Kdo ve ali danes ne gledamo v današnjih kmečkih dvorcih na istem mestu ostanke teh vil.
Zgodovina se ponavlja v močnejšem taktu. Luka Koper je nadomestila pristan na Rižani, v Srminu raste obrtno industrijska cona za podjetne domačine, Koper pa je prevzel vlogo upravnega, kulturnega in gospodarskega središča. Le notranjost Slovenske Istre se še ni prebudila ……
Novejša Izkopavanja na Srminu
Pred letom dni, ko so v okviru obnove in širitve tovorne železniške postaje na Srminu stekla obvezna arheološka izkopavanja, so že prvi ugrizi kopačev razkrili temelje rimske vile. Aprila letos so arheologi tam odkrili še dve grobnici, dobro ohranjen, dve tisočletji star marmorni temelj stebra ter ostanke opečnatih strešnikov z vžigi izdelovalcev. Vse bolj jasno je postalo, da so v vili na območju nekdanje Aegide prebivali bogataši, arheologi pa celo domnevajo, da gre za antično oljarno.
Pred nekaj dnevi so zabeležili novo, sicer pričakovano, a pomembno odkritje - ostanke kamnite rimske ceste, na kateri se še poznajo sledi koles antičnih vozov.
“Sledi ceste so se pokazale že v prejšnjih etapah izkopavanj, v zadnji pa se nam je izrisala v skoraj celotnem tlorisu, v dolžini približno 40 metrov, in v širini do 2,5 metra,” pravi Luka Rozman iz Skupine Magelan. Čeprav ni popolnoma ohranjena, dodaja, je očitno, da je cesta bila v uporabi ne samo v rimskem času, temveč vsaj še do prve polovice 5. stoletja ali celo do srednjega veka.
Med najnovejšimi drobnimi najdbami so novci iz časa, ko je Rimskemu imperiju vladal cesar Avgust, majhna utež v obliki amfore, mozaične kocke ter najzanimivejša - čebuličasta (zaradi skrajnosti v obliki čebulic) fibula oziroma zaponka iz druge polovice 4. stoletja, ki jo je nek antinčni pomembnež najverjetneje uporabljal kot broško oziroma gumb.
Konec tedna so arheologi ostanke rimske ceste poskenirali v tridimenzionalni tehniki, kar je v Sloveniji novost. “Z novim skenerjem, ki je veliko natančnejši od laserskega, bomo poskusili ustvariti natančno plastično podobo ceste, ki bo uporabna za rekonstrukcijo,”pojasnjuje Rozman.
Drobne najdbe s Srmina bodo pristale v koprskem pokrajinskem muzeju. Skoraj zagotovo bodo srminsko zbirko čez čas dopolnile nove, ki bodo prišle na dan pred začetkom gradnje novega vhoda v Luko Koper.
Vir: ILONA DOLENC, Primorske novice, sreda, 29. januar 2014
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
