Prade so komunalno lepo urejeno novo naselje, z glavno ulico po sredi, imenovano Cesta bratstva in mnogo vzporednimi prečnimi ulicami.
Ime Prade-Prato ali prateria pomeni travnik oziroma polje, ki je imelo na tem mestu očitno zelo kvalitetno zemljo. Leta 1556 so posestniki Gravisi tukaj zgradili cerkvico sv. Janeza, ki še danes stoji.
Čeprav je naselje strjeno in so v njem samo zasebne hiše z vrtovi, ne daje mestnega videza, ker so vrtovi precej porasli z drevesi, z živimi mejami in cvetličnimi gredicami. Naselje premore dve trgovini in dve gostilni.
Še pred 40. leti je bilo na tem kraju le nekaj kmetij z mnogo obdelovalne površine, kjer so pridelovali predvsem zgodnjo zelenjavo-paradižnik. Danes se s kmetijstvom preživlja le nekaj domačij na obrobju naselja.
Že v začetku naselja vzbudi pozornost mogočna bela zgradba osnovne šole, poimenovane po partizanski učiteljici Elviri Vatovec iz Čežarjev. Ta šola je bila zgrajena leta 1911 in je v njej potekal dvojezični pouk vse do približno leta 1924, potem pa do konca druge svetovne vojne 1945 samo v italijanskem jeziku. Prva slovenska šola je bila v drugi zgradbi in ustanovljena dosti prej.
Po pobočju vzpetine, kjer so posejane posamezne domačije, so ohranjeni tudi nekateri dvorci koprskih bogatašev, ki so imeli tu poleg svojih poletnih rezidenc, tudi svoje njive, na katerih so delali koloni (slovenski kmetje).
Po pripovedovanju Antona Buzečana (roj. 1918-verjetno tudi najstarejšega prebivalca tega naselja), so Prade dobile ime v času, ko je bil Koper še otok in so mestni plemiči rekli: «Andiammo sul pra!« (Gremo ven na travnike)
Območje naselja se zaključi z ostanki Gravisijevega gradu-baročnega dvorca, ki ga je verjetno v 18. stoletju pozidala koprska patricijska rodbina Gravisi, od katerega je ohranjena še cerkvica, obnovljeno pročelje zgradbe in drevored z velikim vrtom. Poslednji potomec dinastije Gravisijev, ki so prišli v te kraje iz Verone v 15. ali 16. Stoletju, je bil tako imenovani »Conte barba bianca«, ki je imel svojega kolona v tem dvorcu, kakor tudi na svojem posestvu v Šantomi. Iz teh krajev se je odselil po vojni.
Prav na meji med Pradami in Pobegi stoji Jožetova hiška, ki jo čuvajo trije ogromni noji, pri katerih se pogosto ustavljajo ljudje in opazujejo te neavtohtone živali.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 151 228 294 332 488 538 652 - 1153 1305
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
