Do nedavnega je bila glavna značilnost Škofij velikanski promet. Po magistrali za Trst se je dnevno peljalo 26.000 vozil, ob konicah pa skoraj dvakrat toliko. Ti kraji so bili od vedno zelo prometni. Škofijski preval je namreč najbolj primerna pot, ki povezuje rižansko dolino in žaveljski zatok. Tukaj so se zvrstile različne ceste v različnih zgodovinskih obdobjih. Tako je bila najprej zgrajena antična Via Flavia iz prvega stoletja našega štetja. Čez več kot petnajst stoletij, jo je nasledila Via Delfina. Slednjo je nasledila današnja magistrala, ki je bila zgrajena v tridesetih letih prejšnjega stoletja ter se je imenovala nova Via Flavia. Danes pa v podvozu pod naseljem poteka nova avtocesta, ki povezuje ankaransko križišče z mejnim prehodom Škofije.
Naselje je bilo tako vedno na prepihu in cesta je določala življenje in razvoj v teh krajih. Še posebej se je pospešil razvoj kraja ob prihodu ozkotirne železnice "Parencane" v začetku prejšnjega stoletja. Takrat so se začeli priseljevati tudi ljudje iz okolice in tukaj odpirali gostilne in trgovine. V predelu Buža pa so delovale kovačije, od katerih, žal, danes ni več sledu. V tistem času so se mnogi Škofjoti, kot si pravijo domačini, ukvarjali s prevozništvom. Imeli so konje in vozove, s katerimi so večinoma prevažali blago iz rižanske doline v Trst. Mnogi so bili tudi kamnoseki ali "škarpelini", ki so delovali v bližnjih elerskih kamnolomih. Ostali pa so delali v miljskih in tržaških ladjedelnicah in na ozkotirni železnici. Pod Avstro-Ogrsko Monarhijo je bilo v Škofijah tudi nekaj uradnikov. Bilo je tudi nekaj pleskarjev, zidarjev in tesarjev, ki so hodili delat v Trst. Kmetov je bilo malo, ker je bila večina obdelovalnih površin v lasti posameznih bogatih družin, ki so imele tukaj kortine s koloni, ki so zemljo obdelovali. Škofije so v začetku prejšnjega stoletja dobile tudi šolo, ki je imela poleg italijanskega pouka tudi dva razreda v slovenskem jeziku. Enkrat na mesec je potekal semenj in na trgu, imenovanem Jugna, kjer so se ustavljali cirkusi in se je pripravljalo plesišče za šagro. Danes se na teh mestih praznuje nov praznik oljk in vina.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja so Škofjoti dobili tudi novo cerkev, ki je posvečena sv. Mateju in je nadomestila majhno cerkvico, ki je postala premajhna.
Obdobje okoli druge svetovne vojne je globoko zasekalo v življenje teh krajev. Težko življenje pod takratno Italijo, vojna in po njej Morganova črta, ki je razdeljevala cono A in cono B, je pustilo globoke rane med tukajšnjim prebivalstvom. Po tem, ko je cona B pripadla Jugoslaviji in so se odprle meje, so se mnogi odselili v tujino. Kmalu za tem pa so se začeli priseljevati ljudje iz cele Jugoslavije in ponovno oživili vas. Danes se teh težkih časov komaj zavemo. Hiše so vse obnovljene ali sezidane na novo. Še najbolj si lahko predstavljamo staro podobo vasi, če se sprehodimo po ozki ulici, ki se razveja po starem delu in vodi za Reber.
Danes v Spodnjih Škofijah poslujejo različni obrtniki, nekaj gostinskih lokalov, pošta, banka, lekarna in trgovina. V samem centru vasi je zobozdravniška ambulanta. Po naselju pa so razpršeni različni obrtniki, ki dajejo Spodnjim Škofijam podobo lokalnega centra. Med drugim deluje pod šolo tudi vinska klet Markočič.
V Škofijah se je rodil istrski slikar Herman Pečarič, kateremu je bila posvečena galerija, ki deluje v Piranu.
Utrip naselja dajejo različna društva in športni klubi. Vsem je znan ženski rokometni klub Burja, ki ima svojo dvorano nad šolo. Pred kratkim je bil ustanovljen klub malega nogometa Bronx, ki se lahko že pohvali z odličnimi rezultati. V Škofijah deluje tudi kulturno društvo Grmič, ki bo leta 2007 praznovalo svojo stoletnico ustanovitve. Srebrno obletnico delovanja pa je praznoval tudi Škofijski oktet.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002 2012 2021
Št. preb. 465 739 853 999 1148 1239 1221 1415 1466
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
