Hiše so večinoma iz belega kraškega kamna. Vas je sicer zanimiva zaradi izrazite kraško-istrske arhitekture. Za zidavo svojih hiš so Podgorci uporabljali istrski kamen, kamen fliš - sovdan. Pod spomeniškim varstvom so domačiji Korenovih, z zanimivimi kamnitimi oboki, cerkev in kipec Sv. Antona v kapelici pri vodnjaku. Sem so jo postavili, ker je nekoč udarila strela in požgala bližnje poslopje.
Vas se strnjeno vleče ob cesti, ki pelje proti Jelovicam in Vodicam v hrvaško Istro. Ta cesta je bila že v zgodnji zgodovini kraja pomembna prometna žila. Po njej so tovorili blago iz Čičarije proti Trstu in še dlje. Veliko volovskih vpreg je bilo naloženih tudi z ogljem, ki so ga žgali v notranjosti Istre in Čičarije. Pod njim je speljana tudiželezniška proga Prešnica - Rakitovec d.m., ki je bila zgrajena v drugi polovici 19. stoletja kot povezava Pulja z zaledjem. Železniška postaja stoji nekoliko izven jedra vasi, ob njej in pri Brdcah stoji nekaj dodatnih hiš. Iz Podgorja na Slavnik vodi 2230 m dolg daljnovod, ki ob pogledu iz Kopra deluje kot trasa žičnice.
Hiše, ki tvorijo jedro Podgorja, so izraziti predstavniki kraško-istrske arhitekture, zgrajene iz istrskega fliša. Podgorska cerkev je posvečena sv. Sabi. Od kulturne dediščine so pomembnejši še t.i. Poličev steber, ena najstarejših ohranjenih obcestnih kapelic v Sloveniji, domačiji Korenovih in kipec Sv. Antona v kapelici pri vodnjaku.
Ko so za potrebe Luke speljali skozi Podgorje železnico Kozina-Koper, se je tudi v tej vasi pričelo življenje počasi spreminjati. Nova prometna povezava je omogočala lažji pretok blaga in ljudi. Svet je postal bližji in s tem tudi Podgorje svetu. Tudi nove asfaltne ceste so pripomogle, da se lahko Podgorci vsak hip spustijo vzdolž Črnega Kala proti Kopru, Izoli, Piranu...
Vas pa je v davnini doživela tudi slabe čase. Leta 1499 so Podgorje požgali Turki, leta 1616 pa so jo opustošili še Benečani, z Bernardom Tiepolom na čelu.
V novejši zgodovini, med NOB, je bila vas glavna postojanka partizanov ob poti, ki je povezovala Brkine in Istro.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 233 393 543 292 257 207 177 - 159 133
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
