Razgibana istrska pokrajina kot njena preteklost in različne tradicije, ki so jih narodi prinašali s seboj, so se prepletle tudi v istrsko ljudsko kuhinjo, ki ima svoje korenine v naravi. V preteklosti sta se obmorska in zaledna kuhinja ločevali. Prva je slonela na morskih oz. ribjih jedeh, druga pa na zelenjavnih in močnatih. Danes te ločitve praktično ni več in lahko govorimo o enotni istrski kuhinji.
Stara istrska kuhinja, ki se je razlikovala glede na letne čase, je slonela na nekaj osnovnih sestavinah kot so zelenjava, samoraslo rastlinje, pšenična in koruzna moka, ribe in seveda domače olivno olje. To izvrstno domače olje, ki sodi med najboljša tovrstna olja, je zelo iskano in čislano v zdravi prehrani, je sestavni del vsakodnevnih jedi. V istrski kuhinji najdemo tudi celo vrsto avtohtonih jedi, ki so nekaj posebnega in bi jih drugod po svetu težko našli.
Okusiti bogastvo istrske kuhinje pomeni okusiti njeno najdragocenejšo lastnost, to je skromno in vzdržno bližino naravni prehrani. To je bistven del življenja in izkušenj, ki so stoletja nastajala ob istrskih ognjiščih. Praznične in domače jedi Nekatere tipične jedi pa so povezane tudi z določenimi prazniki.
Tako je za Božič v navadi, da gospodinje ocvrejo »fritole« (miške), na božično vigilijo pa pripravijo bakala (polenovko) na belo s polento in zeljem. Za Veliko noč pečejo »pince« (vrsta sladkega kruha). Iz istega testa oblikovanega v kito s kuhanim jajcem pa naredijo »tičice«. Tipična velikonočna jed pa je tudi avtohtona istrske jed »nakelda«. Seveda pa za praznike, šagre niso nikoli manjkale »hroštule« (flancati), štruklji in druge sladice.
Še do danes pa se je v Krkavčah ohranilo, da na praznik vnebohoda (štirideset dni po veliki noči) skuhajo koromač s svinjskim jezikom in polento.
Pri pripravi domačih jedi je zanimivo tudi to, da čeprav gre za isto jed, jo od vasi do vasi pripravijo na svoj način, ki se po sestavinah nekoliko razlikuje od ostalih (npr. nakelda, krvavice, nekatere sladice itd., za katere obstaja tudi več različnih receptov).
Stare domače istrske jedi med drugimi so: bobiči (mineštra s koruzo), riži-biži (mineštra z grahom), jota (mineštra s kislim zeljem), fritaje (s pršutom, peski (poganjki mladega česna), špargo (divjimi šparglji), radičem …), sipe z blitvo in polento, brodet s sipami, ribe (plave) na šavor (marinirane), tripe (vampi), žgvacet (golaž), rižota z blitvo, artičoki s česnom peteršiljem in olivnim oljem, nakelda, fuži, polenta, istrski štruklji itd. Sem sodi tudi kruh, ki so ga nekoč gospodinje pekle doma, kar pa je danes, žal, že redkost.
Poleg tega pa so danes nekateri kraji na koprskem že prepoznavni tudi po določenih jedeh: Sočerga po fužih, Smokvica po figovih, Truške po štrukljih, Pomjan po fritaji s špargo, Marezige po pršutu in refošku… kajti k domači kuhinji in prehrani sodi seveda tudi domače vino, malvazija in refošk. Malvazija se prileže k ribjim jedem, refošk pa k mesnim.
Vir: Gastronomski vodnik po Mestni občini Koper, http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2002374&tree_root=4
