Glem je znan predvsem po svojem stolpu, iz katerega se je pred davnimi časi zlahka nadzorovalo celotno rokavsko in dragonjsko dolino. To je stara vasica, z bogato zgodovino. Tako kot za sosednje vasi, je tudi za Glem bilo prelomno leto 1028, ko ga je cesar Konrad II. predal oglejskim patriarhom. Ti so ga predali puljski škofiji, ki ga je zaupala raznim plemiškim rodbinam. Leta 1300 so ga zaupali koprski plemiški družini Verzi in kasneje tudi Gravisijem. Glemski stolp je bil del beneškega obrambnega kompleksa, ki je varoval prehod čez Dragonjo pred turškimi upadi. Do pred kratkim so od njega ostajale le ruševine, vendar je danes popolnoma obnovljen in daje vasici nov izgled.
Okolica je bila v preteklosti vsa terasasto obdelana, na terasah so gojili trto in oljke. Ta zemlja je zelo primerna za malvazijo in refošk, vendar je zaradi pomanjkanja vode pridelava vina bolj skromna. Višje so bili pašniki in travniki, vzhodno ob bregovih potoka Starc, pa je včasih kraljeval hrastov gozdič, ki je delil ozemlje Glema in Laborja. Ko se grič strmo spušča proti Rokavi, se pogled zgublja v povsem poraščenem pobočju. Danes hrast graden Quercus petrea zarašča zapuščene travnike in terase, ki so bile včasih obdelovane.
Današnje gručasto naselje je najverjetneje nastalo ob stolpu v 15. stol. in ima značilne primerke ruralne arhitekture, kot so obzidana ognjišča, vodnjake in pergole. Po hišah so majhna okna, ki zadržujejo toploto pozimi in hlad poleti. Zanimivi so tudi nekateri dimniki, ki so bili obnovljeni. Skozi vas nas popelje krožna pot, ki gre mimo cerkvice, nato naredi ovinek skozi vas in se vrne po zahodni strani mimo stolpa. Po poti lahko nepričakovano najdemo tudi kak poseben kamen, vzidan v čisto navaden zid. Danes se vas na hitro obnavlja. Kar nekaj ljudi je odkupilo ruševine nekdanjih hiš z namenom izgradnje vikenda v starem istrskem stilu.
Glem se lahko pohvali s stolpom, ljudskim domom in cerkvico Marijinega vnebovzetja. Ljudski dom je bil dokončan leta 2006 in si ga delijo s Škrljevcem. Cerkvica je podružnica farne cerkve v Truškah in je dokaj preproste oblike. Ima pravokoten tloris s polkrožnimi stranskimi okni in peresnatim zvonikom nad vhodom, ki ima tri odprtine za zvonove.
Škrljevec je razmeroma velik in dokaj strnjen zaselek. Na glavno pot, ki vodi proti pokopališču, se navezujejo stranske ulice. Oasrednji del zaselka tvorita dva vzporedna niza, ki sledita poteku glavne komunikacije. Nižje gospodarske stavbe so prislonjene na zadnjo stran fasad. Pomembna oblikovna sesatavina zunanjščin so kamnita stopnišča, ki vodijo na baladurje ali manjše podeste v prvem nadstropju.
Glemska šagra poteka za veliki šmaren 15. avgusta. Takrat se odvija vaška veselica z liturgičnim obredom in procesijo. Ta se začenja pri domači cerkvici in zavije do Škrlin. Ob povratku pa se začne veselica, kjer se obujajo stari običaji in domača gastronomija.
V vasi deluje podjetje ADRIA DOMUS d.o.o., ki je obnovilo glemski stolp. V njem sta živela ustanovitelj podjetja Viljem Šantavec in njegova žena Marlis Winkler, kjer sta imela poleg podjetja in stanovanja tudi umetniško galerijo. Obnovljeni stolp je močno spremenil podobo vasi, saj je z njim Glem pridobil nekdanji sijaj in ponos.
Ostali prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom. Edi Jerman in družina imajo okoli vasi postavljene tople grede, kjer pridelujejo paradižnik, papriko, jajčevce, bučke in zgodnjo zelenjavo, kar prodajajo na ljubljanski tržnici. Pavel Jerman z ženo in Anton Bržan, ki se je v Glem priženil iz Boršta, pa so že upokojeni in so svoje kmetije nekoliko zmanjšali. Nihče nima več živine, vendar brez domačih živali ne gre. Stalnih gospodinjstev je tako pet, občasno pa prihajajo ljudje iz Ljubljane in Celja, ki so si tukaj ustvarili vikende.
Pred mnogimi leti, ko je v Glemu bilo okoli dvesto ljudi, saj so družine bile precej velike, sta prevladovala priimka Jerman in Kodarin. V vasi je bila le ena večja kmetija, ostale pa so se preživljale s pridelavo mleka in predvsem zelenjave, ki so jo hodili prodajat v Koper in Trst. Vode v vasi ni bilo, zato so morali ponjo vse do izvira Šturek. V petdesetih letih so vaščani zgradili cisterno in si tako priskrbeli vodo za najhujšo silo. V preteklosti je sicer obstajal tudi kal na prostoru pred cerkvijo, takoj pod stolpom, kjer so vaščani hodili napajat živino.
Električna napeljava je prišla leta 1952, vodovod pa je bil postavljen pred približno dvajsetimi leti. Te moderne dobrine in predvsem svež zrak, prekrasen razgled ter bližnja narava privlačita vse več ljudi.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002 2012 2021
Št. preb. 142 183 178 98 48 32 44 58 59
Viri:
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
