V Rožar lahko pridemo iz dveh strani. Prva pot pripelje iz nove vpadnice na avtocesto Koper - Ljubljana in vodi najprej skozi vas Stepane. Druga pot pa prihaja iz nižje ležeče vasi Rižana. Slednja ozka cesta je zelo strma in posebno v deževnih dneh precej drseča. Marsikateri tuji voznik se mora celo ustaviti, se spustiti nekoliko nazaj ter ponovno vzeti zalet, da to strmino premaga.
V pisnih virih se vas Rožar omenja že leta 1067 (kot Razari), ko je prišla pod freisinsko cerkev. Tega leta je kralj Henrik IV. kot kronsko zemljo podelil to območje freisenškemu škofu. Šlo je za območje naslednjih vasi: Kubed (Cubida), Loka (Lovnca), Osp (Ozpo), Truške (Trvsculo), Šterna (Steina), Sv. Peter (Santi Petri) in Rožar (Razari). Do kdaj je to ozemlje ostalo v lasti freisinških škofov se ne ve. Dejstvo pa je, da je to ozemlje pravzaprav zaokrožalo oziroma oblikovalo tedanjo mejo koprskega ozemlja s tržaško škofijo na severu in z novograjsko na jugu in tako tvorilo neke vrste tamponsko ozemlje.
Leta 1553 je Rožar prišel pod Benetke. Med drugo svetovno vojno, v času NOB, natančneje 2.10.1943, ko je v Istri divjala nemška ofenziva, je bila vas delno požgana. Najprej je začel goreti Črni kal, nato Loka, popoldan pa še Rožar in Stepani.
Na največjem grebenu stoji cerkev sv. Jurija z ostanki tabora (iz turških časov) in z obnovljenim zvonikom. Lesen oltar v cerkvi je iz 17. stoletja. Glavnem oltar je iz leta 1655. Na oltarju je oljna slika na platnu, delo neznanega avtorja iz 17. stoletja. Cerkev je uničilo neurje in so jo renovirali leta 1913. Cerkev je posvečena sv. Juriju, toda ker je bil vanjo kasneje prinesen še sv. Jakob iz bližnjega stepanskega pokopališča, ima tako cerkev zdaj kar dva zaščitnika.
Sredi Rožarja stoji zadružni dom. Vaščani ga večnamensko uporabljajo; tako za razne veselice, sestanke, kot za sedmine in druge skupne priložnosti. V vasi imajo tudi šagro na dan sv. Jakoba.
Prebivalci Rožarja se večinoma vozijo na delo v Koper, le eden se še ukvarja z kmetijstvom. Na Rožarju ima svoj sedež tudi večje prevozniško podjetje. V vasi je mogoče videti raznoliko arhitekturo; od novejših gradenj ali starejših hiš s postavnimi drevesi, do povsem zapuščenih, z bršljanom obraslih zidov.
Rožar je že od daleč zelo slikovita vas, saj ga opazimo že takoj, ko se iz severa skozi istrska vrata pripeljemo nad Črni Kal. Nič čudnega torej, da ga je marsikateri umetnik želel ujeti-upodobiti na slikarskem platnu.
Včasih so vse vasi in zaselki od Rožarja do Svete Nedelje, Rižane in Cepkov spadale pod občino Rožar, ki so ji rekli Rožarska srenja.
Nekoč je bil v vasi najbolj pogost priimek Oblak. Danes so v vasi priimki: Kocijančič, Sik, Montanič, Cepak.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 257 285 209 43 37 35 - 30 21 25
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
