Na levem bregu reke Rižane, ob vznožju hriba Ivačevec (226 m) in Kominščica (285 m), pa so še manjši zaselki: Bižaji, Paluzi in Santini.
Vas Rižana je dobila ime po antičnem »Formiu«. Postavljena je v tistem delu doline reke Rižane, kjer se začne cesta Koper-Ljubljana vzpenjati proti Črnemu kalu.
Iz zgodovinskih virov je Rižana znana predvsem po Rižanskem zboru iz leta 804, ko so pred poslanci Karla Velikega reševali spore med Franki in meščani. Le ti so se pritožili centralni oblasti, ker so si Franki z uvajanjem fevdalizma, prisvajali posesti, meščanom nalagali davke in na ozemlje v neposrednem zaledju obmorskih mest, naseljevali Slovane.
V Rižani so še vedno vidni zametki starejše naselbine. Na dvorišču skupine hiš družine Zarjul stoji poslopje, ki naj bi bilo staro nad 600 let. Povezano je bilo z nekdanjim mlinom, ki so ga leta 1902 kupili Kozloviči iz Trušk.
Skozi vas vodi vzporedno z glavno cesto in strugo, edina ulica, ki se začne pri gostilni in konča pri vrtcu. Ob starih zgradbah, ki se nekatere tudi že rušijo, rastejo nove ali obnovljene domačije.
V vasi so svoje dni delovali trije mlini in žaga, o čemer priča tudi mlinščica ali po domače struga, ki je speljana skozi vas. O dveh mlinih ni več nobenega sledu, tretji, ki je bil na sredi vasi in kjer je bila tudi torkla, pa je trenutno v propadajočem stanju.
Rižana je bila v vsej svoji zgodovini živahno naselje. Skoznjo je tekel promet iz notranjosti dežele proti obalnim mestom in v obratno smer. Tu se cepi pot za Istro ali naprej po Črnokalskih serpentinah proti Ljubljani, Dunaju, itd... Strm klanec, ki se začne na vrhu pri Socerbu, se konča prav tu ob vznožju - v Rižani. Vedno delujoča rižanska gostilna je torej služila tudi za nabiranje moči pred vélikim naskokom na tektonsko prelomnico. Zaradi nenehnega pretoka najrazličnejših popotnikov so Rižančani svoje imetje zaščitili tako, da so dvorišča zapirali z »portoni« in na okna vgrajevali železne »frjade«.
Vsako obdobje pusti tudi kakšen svoj neljubi pečat. Tako je tudi italijanska okupacija v času fašizma zaznamovala vas in kot marsikje drugod postavila na javnem vodovodnem sistemu svoj simbol. Ohranil se je.
V zgradbi, v kateri ima svoje prostore otroški vrtec , je bila nekoč osnovna šola. Zgrajena je bila leta 1927 s samoprispevkom kmetov in v njej so imeli pouk le v italijanskem jeziku.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 67 73 87 153 133 106 105 107 143 154
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
