Gabrovica pri Črnem Kalu, po domače Gabrca, (v času Italije poitalijančeno v Gabrovizza dell'Istria) je staro slovensko naselje na koncu Osapske doline v Mestni občini Koper. Prebivalci so Gabrci, prebivalke Gabršce. Vas je sestavljena iz dveh naselij: Gabrovica ali Stara Gabrovica, ki je stisnjena v Bregu in Nova Gabrovica na Jurkovcu na drugem pobočju doline.
Gabrovica je bila v zgodovini pravi branik slovenstva, saj so že leta 1897 ustanovili Slovensko bralno društvo. V času Italije so karabinjerji in fašisti večkrat napadli in pretepali ljudi. Leta 1930 so v Gabrovici sklicali »Komunistično konferenco za Slovensko Istro« na kateri so sprejeli številne dogovore v bran pred fašizmom. Revolucionarno nastrojeni kmetje so kupili pisalni stroj in doma izdelali ciklostilni tiskalni stroj ter leta 1932 začeli izdajati glasilo »Kmetski glas«, s katerim so ljudi pozivali k uporu proti fašizmu. Med NOB pa eno izmed najpomembnejših partizanskih središč v Istri in tržaškemu zaledju. V njej so delovali razni štabi in kar tri partizanske tehnike (tiskarne): Snežnik, Naš dom in Žena. 28. maja 1944 so jo Nemci ob sodelovanju italijanskih fašistov in slovenskih domobrancev obkolili, napadli in popolnoma požgali. Pri tem so ubili in zažgali 9 oseb, med temi tudi štiriletno deklico Nerino, a partizanov skritih v bunkerjih niso našli. Vse zajete vaščane so odpeljali v Rižarno in druga koncentracijska taborišča. Fašistični in nacistični teror od leta 1921 do 1945 je v tej vasi, ki je štela 180 prebivalcev, zahteval 38 življenj. Po vojni so zgradili novo naselje, ki pa je postalo prvi neuspeli eksperiment zadruge sovjetskega tipa. Po več desetletjih se je začelo vračati življenje tudi v požgano Staro Gabrovico. Nad vasjo je bil zgrajen avtocestni viadukt Črni Kal, sedaj ji grozi še železniški viadukt.
Zgornji del doline je znatno višji in razgiban v blaga, tu in tam z borovim in hrastovim gozdom porasla pobočja, ki jih predvsem pod Tinjanskim hribom (371 m) razrezujejo večje in manjše hudourniške grape. Na pobočju pod katinarskim sedlom enoličnost razbijajo le manjše potočne dolinice, v katerih potoki (Podravje in Zajurkovec), v glavnem poleti, presahnejo. Središče tega dela doline je Gabrovica, ki sestoji iz stare in nove vasi.
Stara Gabrovica, ki je bila nekoč zaradi požiga v maju 1944. leta v glavnem v ruševinah, stoji tik pod strmim kraškim pobočjem na slabo izoblikovanem Bregu, kjer se stikata apnenec in fliš. Nastanek vasi je vsekakor v vzročni zvezi s studenci (vaški vodnjaki), z dobro prstjo in prisojno, zavetno ter prometno lego. Staro naselje delijo na Gorjance, Sredenjce, Spolerce in Dolenjce. Nekaj sto metrov južno od stare vasi je na griču Jurkovec nastala Nova Gabrovica s sodobnimi hišami. Nova in Stara Gabrovica sta povezani z dobro urejeno cesto s Črnim kalom in Ospom.
Spričo ugodnih podnebnih razmer je vsa Osapska dolina, zlasti pa okolica Gabrovice, znana po zgodnjem in dobrem sadju (prve češnje, smokve, marelice, hruške, brekve). Gabrovica tudi slovi po dobrih vinih (refošk, plavina, malvazija). Ob cesti, ki povezuje staro Gabrovico z Ospom, so še danes opazni oljčni gaji, kar je tudi znamenje ugodne klime.
Pred prvo svetovno vojno in v prvem desetletju po njej je Gabrovica sodila med srednje velike vasi Bržanije, saj je štela leta 1900 kar 290, leta 1931 pa še vedno 230 prebivalcev. Viden padec prebivalstva pa beležimo zlasti v obdobju med leti 1931 in 1945, saj je poseben popis prebivalstva v oktobru 1945. leta naštel le še 159 ljudi. Zmanjšanje prebivalstva v 14 letih za 71 Ijudi je treba pripisati predvsem raznovrstnim pritiskom takratnih fašističnih oblasti na uporno Gabrovico, preselitvi posameznikov v bližino Trsta in v takratno staro Jugoslavijo ter zlasti velikemu krvnemu davku, ki ga je vas prispevala v času 2. svetovne vojne. V tem času je imela Gabrovica okrog 40 žrtev. Zmanjševanje števila prebivalstva se je nadaljevalo tudi v povojnem obdobju.
Med 2. svetovno vojno so vse večje zahteve po tiskanem gradivu na Primorskem porodile zamisel, da bi pričela v Slovenski Istri delovati tudi posebna tehnika za potrebe protifašistične ženske organizacije. Tako je nastala 'tehnika Žena', ki jo je vodila Ljubljančanka Anica Cizej ob pomoči Ivanke Škapin-Mamce; prostore je imela v Gabrovici, v bunkerju hiše Valerije in Angela Baruta.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 251 290 230 102 75 76 67 - 95 101
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in
Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
