Splošno
Hrastovlje so tipična mediteranska vasica s kamnitimi hišami, strnjenimi uličicami, portoni in portali iz belega kraškega kamna. Hiša s številko 22 je najstarejši nesakralni objekt v vasi, zgrajen je bil namreč (najkasneje) v 2. polovici 17. stoletja. Množica hiš ima v današnjem času spomeniško zaščito, zaradi česar so postopki obnove hiš bolj zapleteni.

Vas leži na rahli vzpetini v hudourniškem podaljšku Rižanske doline. Cesta, ki pripelje od Mostičja in gre naprej proti Dolu, se vije skozi vas kot glavna komunikacija. Poteka v izrazitem loku od zahoda proti vzhodu. Vzporedno z njo poteka ob južnem obodu vasi še ena komunikacija. Obe glavni komunikaciji ne vč mestih povezujejo prečne poti. Ob takih stičiščih zasledimo manjše ulične razširite, ki spominjajo na trge. Nekatere domačije imajo lastna, druge pa so povezane v skupna dvorišča. Postavljene so v nizih, s sestavinami, ki se izrazito prilagajajo poteku komunikacij.  Kamniti portoni so redki in preprosto oblikovani. Razgibano sliko vaških ambientov ustvarjajo motivi ostrih zamikov in uličnih podhodov.

Najstarejši del naselja leži ob osrednjem trgu, v sklopu hiše, katere nastanek sega najmanj v 17. stoletje. Vsi drugi objekti so mlajši, vendar grajeni na starih temeljih.

Nad vasjo, nasproti tabora, ob cesti v Dol, stoji kamnit kip Šavrinke, simbol Slovenske Istre, ki ga je leta 1990 izdelal Jože Pohlen.

V gospodarskem življenju tega območja je pomembno vlogo zlasti v 19. stoletju igralo vinogradništvo, kasneje tudi proizvodnja mleka in peka kruha, bližina Trsta pa je spodbujala tudi razvoj nekmetijskih dejavnosti, med katerimi je bilo najpomembnejše mlinarstvo na Rižani. Do sredine 19. stoletja je bila dokaj razvita tudi ovčereja oziroma domača tekstilna obrt.
Zaradi večje mobilnosti sodobnega človeka v vasi ni več trgovine, a je najti gostilno in turizem na vasi.

Zgodovina
Veliko ostankov materialne kulture je na območju Rižanske doline in Hrastovelj povezanih že z obdobjem kaštelirjev – gradišč (hribi Kovk, Ključ, Vrh, ledina Jablance), v še večji meri pa se je naselbinska slika spremenila z rimsko oziroma kasnejšo slovansko kolonizacijo, s katero je vsekakor povezan tudi začetek in izvor krajevnega imena.

Prvotno naselje s cerkvico sv. Marka, ki jo v svojem »Cerkvenem krajepisu« iz leta 1700 omenja koprski škof Paolo Naldini, naj bi zraslo pod Vrhom, vendar je kasneje zamrlo. Vas (Cristoia,Cristoglie) je leta 1028 nemški cesar Konrad II. Salijski podelil oglejskim patriarhom, v 13. stoletju je prešla v last tržaških oziroma koprskih škofov, ki pa so jo kasneje podeljevali v fevd različnim fevdalnim rodbinam. Kot enklava nemško-rimskega cesarstva je bilo območje Hrastovelj tja do druge polovice 16. stoletja v lasti »domini Joannis Neuasaz nobilis Alemani«, torej nemške fevdalne rodbine Neuhaus (tudi Neuhauser), ki pa je svojo hrastovsko zemljiško posest skupaj s sodstvom, dajatvami in privilegiji leta 1581 prodala uglednemu koprskemu zdravniku in filozofu padovanskega rodu Leandru Zarottiju, kot priča latinski napis nad vhodom v taborsko utrdbo s cerkvijo sv. Trojice. Kljub temu je cerkvene desetine v vasi že od leta 1421 pobirala koprska plemiška družina Vergerijev, ki je svoje delno lastništvo nad vasjo ohranila do 17. stoletja.

Zaradi odlične strateške lege in taborske utrdbe nad vasjo so imele Hrastovlje status kaštela in odigrale pomembno vlogo v obrambi Rižanske doline v času uskoških vojn (1615-1617).

V času 2. svetovne vojne je okupatorjeva vojska požgala več vaških hiš. Povojno obdobje pa je prineslo v skladu s trendom celotne Primorske (osvobojena cona B Svobodnega tržaškega ozemlja pod jugoslovansko upravo) dotok prebivalcev tudi v Hrastovlje. V vseh kasnejših desetletjih pa je število prebivalstva upadalo, z izjemo obdobja zadnjega popisa.

Cerkev sv. Trojice in mrtvaški ples
Nad vasjo lahko na kraški vzpetini občudujemo četverokotno taborsko obzidje iz 16. stol., ki je služilo kot zavetišče domačemu prebivalstvu pred udori divjih Uskokov in Turkov. Cerkev z obzidjem je uvrščena na seznam svetovne kulturne dediščine. Za obzidjem se na mestu, kjer se je prej nahajalo pogansko svetišče, dviguje troladijska romanska cerkev Sv. Trojice iz 12.-13. stoletja.

V cerkvi so znamenite freske Janeza iz Kastva iz leta 1490, ki jih je leta 1951 odkril Jože Pohlen. Freske prikazujejo delo kmečkih ljudi v različnih letnih časih; stvarjenje sveta, izgon iz raja, prizore iz pasijona in predstavlja izreden dosežek srednjeveške ikonografije. Najbolj znamenita freska je upodobitev mrtvaškega plesa.

V središču vasi deluje galerija akademskega slikarja in restavratorja Viktorja Snoja, ki se ji je 30. maja 2008 pridružila še galerija domačina, akademskega kiparja Jožeta Pohlena. Tu je v dveh nadstropjih razstavljenih več kot 30 Pohlenovih kipov in slik. Obe galeriji bogatita kulturni utrip vasi in privabljata številne obiskovalce. Južno od vasi od leta 1990 stoji Pohlenov kamniti kip Šavrinka (kar je bil nekoč naziv za ženske, ki so v Trst na glavah nosile svoje kmečke pridelke).

Gibanje števila prebivalcev:

Leto      1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012  2021
Št. preb. 249   230  212   167   152  136    117     -      155    133

Viri:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Hrastovlje

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.