Bogato zgodovinsko in kulturno dediščino hranijo tudi knjižnice in arhivi, nanjo opozarjajo spomeniki in zaščitene stavbe. Med številnimi pa tudi potekajo urejene poti, poti dediščine ter spominske in druge kulturne poti. Za podeželje Slovenske Istre so nadalje pomembni tudi muzeji in muzejske zbirke, ki hranijo njeno najpomembnejšo dediščino.
Zgodovinsko in kulturno bogata dediščina je zlasti na podeželju Slovenske Istre, ki obsega prek 50 vasi in zaselkov, ki se ščitijo kot celota. Gre z globalnega vidika za relativno majhno ozemlje: občine Izola, Piran in Koper zavzemajo površino ozemlja v obsegu 384,1 km2, število prebivalcev se približuje 100.000. Na tem območju, ki ga pokriva Območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Piran, pa je največja koncentracija objektov dediščine v R Sloveniji.
Slovenska Istra je bogata z različnimi vrstami resursov dediščine: od nedotaknjenih zgodovinskih nepremičnin, do kulturnih resursov, pa tudi naravnih. Gre za zgodovinsko, signifikantno področje, ki je razvilo svojo identiteto in iz katerega se lahko nauči, kako se razvije in uveljavi identiteta, ki je pomembna vrednota prebivalcev in konkurenčnosti držav in družb. Identiteta se razvije s časom, s časom je tudi vse bolj cenjena, tudi z vidika, da je pomemben resurs. To pomeni, da je ekonomska kategorija, ki ima to lastnost in vrednost, da prinaša novo in dodano vrednost.
Spisek registriranih enot podeželja obsega skoraj številko 500 enot, v postopku vpisa jih je nadaljnjih 100. Obstoj tolikšnega števila enot ne potrebuje nobenih dodatnih argumentov, zakaj bi si podeželja Slovenske Istre namenilo razviti in tržiti produkte kulturnega turizma, eko kmetijstva in drugih dejavnosti v okviru skupne destinacije kulturne dediščine.
Da so potenciali tako bogati, je posledica dejstva, da si je v Istri zgodovina sledila v valovih in to že od samega začetka. Vedno znova so se pojavljali kmetje, obrtniki, slikarji, gradbinci, arhitekti, podjetniki in Šavrinke – že v zgodovini organizirani ženski posli, ki so doprinesli, da so domačije preživele.
Takšno bogastvo pa v družbeno-ekonomskem okolju samo po sebi ne prinaša vrednosti, treba je potenciale aktivirati. To aktiviranje pa terja ekstenzivno participacijo tako fizičnih kot pravnih subjektov destinacije in podroben poslovni načrt. Naloga partnerjev je, da se zelo aktivno vključijo še preden pride do črpanja ali aktiviranja potencialov. Zelo pomembna je namreč že faza programiranja. Programiranje je namreč več kot načrtovanje. Beseda programiranje dejansko izpostavlja, da je treba ob obstoječih nepremičninah načrtovati vsebine in podrobno programirati, kdaj v času in prostoru tudi izpeljati posamezne aktivnosti, kdo prevzema odgovornost zanje in kdo za kritične točke, kdo je odgovoren za monitoring in kdo za rezultate, ki morajo biti doseženi.
Podeželje Slovenske Istre in njegova dediščina je krajina, kjer so naravni resursi, kulturni in zgodovinski unikum. Na dediščino je treba gledati kot na predstavljene zgodovinske ali kulturne tematske vsebine, ki si delijo geografsko ozemlje in površino ozemlja, ki jih povezuje. Snovanje destinacije dediščine pa priznava povezanost med dediščino in ohranjanjem kulturnih resursov ter ekonomskega razvoja, s tem da se osredotoča na ustrezen razvoj turizma pozicioniranega na dediščini, vendar pa se pri tem resursi dediščine tudi varujejo in ohranjajo. Kulturna dediščina podeželja Slovenske Istre je obeležje tiste vrste, ki je resnična ekonomska kategorija in nosi vse potenciale, da bi gospodarskemu razvoju ne le doprinašala k vrednosti, ampak lahko naredi v podeželju Slovenske Istre izreden preboj. Oznaka kulturne dediščine namreč lahko več kot navdihuje, časti, inspirira in daje ponos. Lahko deluje kot instrument za preboj, vendar pa ga je treba znati oziroma hoteti utemeljiti, interpretirati in zagovarjati z resursi preteklosti, kulture in narave.
Elementi turistične destinacije Slovenska Istra
Z geografskega vidika je območje Slovenske Istre zaokrožena celota, ki se naravnogeografsko zelo razlikuje od ostalega območja Slovenije in ga turisti razumeje kot samostojno destinacijo. Slovenska Istra ima vse elemente, ki so potrebni, da lahko neko območje poimenujemo kot turistično destinacijo. Poleg tega združuje Slovensko Istro skupna zgodovinska preteklost, lokalna pripadnost in medsebojna povezanost. Kraški rob je bil ţe od nekdaj tako naravnogeografska kot družbena ločnica med celinskim in obmorskim delom Slovenije, zato je smiselno vzpostaviti destinacijski menedžment na ravni mikroregije Slovenska Istra.
