Pri kapelici, ki jo krasi vitka cipresa, je odcep za Žrnjovec. Nekaj deset metrov pred njo pa je žrnjovski puč, tokrat zaledenel v mrzli zimi leta 2003. Pod vasjo, ki je postavljena na 420 m nadmorske višine, v deževnih dneh buči Vruja, eden od številnih pritokov Dragonje. Nad njo so na terasah postavljeni vinogradi, ki domačinom dajejo vsakoletno dobro kapljico. Številne njive, prav tako na terasah, pa poskrbijo za druge poljedelske pridelke.

Vas je po vsej verjetnosti nastala v istem času kot sosednje vasi, t.j. v 14. stol. Dokumenti pričajo, da je novigrajska škofija v 16. stol. dala te kraje v fevd koprskim plemičem Verzijem. Minevala so stoletja, v dobrem in slabem in tudi v nepismenosti preprostega prebivalstva. Žrnjovski otroci so pridobili pouk (v hrvaškem jeziku) leta 1897, vendar v podružnični šoli v Pregari. V slovenskem jeziku so jih poučevali v Hrvojski šoli od leta 1912. V italijanščini so se učili v letih 1919-20. Mesto italijanske šole poznajo le še redki domačini. Toliko gorja so jim naredili Italijani, da so njihovo šolo  razdejali do tal in nato na današnjem mestu zgradili novo, slovensko šolo. Po letu 1945 so se tako šolali spet v domačem jeziku:

                                                                      Vinograd z griča spušča se v ravnino

                                                                       in očarljivo breskev vmes zardeva.

                                                                       Pod oljkami nekje dekle prepeva,

                                                                       galeb tam kroži nad morja gladino.

                                                                                                              Alojz Kocjančič

Med drugo svetovno vojno je tu delovala brigada Vladimirja Gortana, Komanda mesta Koper in brigada Alme Vivode. Nemci so 3. oktobra 1943 požgali 3 hiše in dve štali, 7 ljudi pa ubili. Silvano Radin se še spominja kako so prišli v vas rjoveči nemški tanki. 

Kar nekaj ljudi iz Žrnjovca živi danes v Trstu, od koder se vračajo domov ob koncu tedna. Pod Italijo so spadali v občino Oprtalj in pod kataster Motovun. Po drugi svetovni vojni so se zaradi navezanosti na Koper odločili za občino Koper. Takrat so v Trst vozili še seno in drva. Danes imajo v Žrnjovcu sodobno kmetijsko mehanizacijo, ki jim olajša sicer trdo kmečko življenje. V vasi pa so navdušeni tudi nad povsem sodobnimi športi - avtomobilizem.

Za Žrnjovec so ljudje uporabljali tudi ime Černovec, kar bi morda dajalo slutiti, da je v bližini ali na tem mestu bilo rastišče sredozemskega hrasta črničja. Morda prav v tem tiči uganka imena vasi?

Sivo-rjave kamnite hiše in gospodarska poslopja, (pa tudi na pol porušene kažete) se tudi v Žrnjovcu stapljajo v značilno istrsko veduto in tako ostajajo sestavni del tega naravnega okolja. Le nekatere novejše zgradbe s svojo sodobno belino nekoliko izstopajo, ter na svoj način govorijo o boljših časih te vasi.

Danes živi v Žrnjovcu 27 družin. Znani priimki so Markežič, Radin.

Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 

Tekst: Salvatore Žitko

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.