In iz Belvedurja je res kaj videti! Pogled nam seže prav do morja ali na drugo stran do Alp, Čičarije, Nanosa... Če pa se vzpnemo še na bližnji Veli vrh (462 m), postane naša razgledna točka še lepša.
Zaselek Belvedur se sicer nahaja v južnem delu Šavrinskega gričevja. Postavljen je na sleme, na zahodu ga obdaja zgornji tok Dragonje, na vzhodu pa dolina potoka Malinska.
Belvedur je znan po veliki farmi. Domačin z Belvedurja, Nevijo Tripar, je svojo zamisel o veliki farmi uresničil v zgodnjih 80-tih letih. Najprej je bila to hlevska skupnost, ki se je širila, uvajala strojno molžo, zahtevala veliko zaposlenih. V nadaljnjem širjenju farme je bilo treba vsakodnevno pripravljati krmo za 120 glav govedi, katerim se je kmalu pridružila še 600-glava čreda bikov.
Danes se ta velika farma ukvarja z ovčerejo in predvsem konjerejo. Iskri konji (okoli 70 glav šteje čreda) se pasejo po pobočjih med Belvedurjem in dolino potoka Malinske.
V samem jedru Belvedurja ima kmetijo tudi rodbina Kocjančič. Emil Kocjančič je prišel s Topolovca in tukaj osnoval svojo kmetijsko proizvodnjo. Njegovo delo nadaljuje danes sin Miro Kocjančič. Poleg vzreje govedi (v hlevu je trenutno 25 stojišč), se kmetija ukvarja tudi z ovčerejo in prašičerejo.
Belvedur bo, kot nam kaže njegova podoba, še dolgo prehranjeval ljudi v istrskih, slovenskih in tudi bolj oddaljenih evropskih mestih.
Na Belvedurju pa se lahko tudi okrepčamo v znanem gostišču 'Belvedur'. Na tem istem mestu so imeli predniki rodbine Tripar nekoč tudi kovačijo. Zadnji kovač, ki je tu koval razžarjeno železo, je bil Ivan Tripar.
Gostilna je bila odprta leta 1970 in je kmalu postala znana daleč naokoli. Vnuk Ivana Triparja, Aleksander (Sandi), jo je leta 1988 renoviral. Sam velik ljubitelj Jazza je odprl na široko vrata tej izredno lepi zvrsti glasbe in Belvedur je hitro postal center istrskega Jazz dogajanja. Tu so svoje dni prirejali odlične Jazz koncerte z eminentnimi glasbenimi virtuozi.
V gostilni 'Belvedur' nas postrežejo z okusnimi specialitetami in v kozarce natočijo dobro istrsko vino. Med tukajšnje dobrote spadajo tudi znani istrski 'fuži' in seveda - tartufi.
Sončen, zračen in prostran Belvedur privablja ob nedeljah in praznikih, pa tudi čez teden, mnoge sprehodov željne ljudi. Širok pogled na vse strani očitno dobro dene mestnim ljudem.
Belvedur ni bil po številu prebivalstva nikoli velika vas. Največ ljudi je bilo v drugi polovici 19. stol. Statistično število prebivalcev danes pa se ne ujema z dejanskim stanjem; hvala bogu jih živi v kraju več.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 21 20 16 7 5 2 6 - 4 7
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 i n Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Tekst: Salvatore Žitko
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
