Pod vasjo teče mala rečica Miklinica, ki ima izvir z vodnim zajetjem nekaj sto metrov južno od vsi. Izvir je oskrboval z vodo celotno vas.
Pred Beneško oblastjo je tu gospodovala avstrijska gospoda in imenovala ta kraj Zreschnobitz. Ker je cela Istra prek svoje zgodovine bila prizorišče izseljevanj in priseljevanj, so tudi v Brezovico prihajali ljudje iz vseh vetrov. Tako so prišli v petnajstem stoletju Morlaki in na novo poselili te kraje. Okoli dva kilometra pred vasjo sta ob vznožju hriba ohranjena dva polkrožna beneška stolpa iz tistega obdobja. Domačini jima pravijo Starci in res sta stara, saj sta ohranjena še iz časov turških vpadov. Zanimiv je podatek, da je njihova višina nekje enaka tisti, ki jo ima podpeški stolpič. V 17. stol so ti kraji, skupaj z Lupoglavom, prišli v fevd rodbini Brigido iz Trsta, ki je najprej postala baronska in kasneje, leta 1777, celo grofovska rodbina.
Po osamosvojitvi je nova državna meja spet ločila isto naravno geografsko enoto in za nekaj časa so prenehali stoletni stiki med seboj povezanega področja. Lokalne oblasti in domači ljudje so se zato obrnili na ministrstva v Ljubljano in dosegli, da se lahko spet neomejeno gibljejo in navezujejo prijateljske stike z vasmi na »drugi strani meje«. Z vzpostavitvijo novega maloobmejnega prehoda Brezovica so se ti stiki morali prilagoditi novemu režimu. Če dobro poslušamo, je govorica na obeh straneh meje zelo podobna in "čeprav smo druge narodnosti, smo vendar z njimi isto. Loči nas le meja," je premišljeval domačin.
V vasi je gostilna z zanimivim imenom "Poli kapelice", kjer se zbere zvečer družba vaščanov. Stavba, kjer ima sedež Krajevna skupnost Gradin in gasilski dom, stoji od leta 1971. V isti stavbi so tudi pisarne Državnega zbora Republike Slovenije. Od zadaj je novo ograjeno nogometno igrišče, zraven pa sameva stari "balinc". V vasi prepeva pevska skupina Kantadorji, ki oživljajo tradicijo tega območja.
Zaradi višje lege, so klimatske razmere nekoliko ostrejše kot v priobalnih predelih, zato je tu idealno podnebje za uspevanje češenj in res tudi sami smo okusili dobrote rdečega sadeža, ki mu ni para daleč naokoli. Domačini so najbolj ponosni na svoje vino in tako se še najdejo kleti z istrskimi sodi, ki hranijo odličen refošk.
Za Brezovice lahko trdimo da nosijo ime staroslovanskega izvora po brezovem gozdičku, čeprav je vas nekoč nosila tudi ime Zreshnobitz.
Vas je zanimiva tudi zaradi bogate arhitekture. Domačin nam je pripovedoval, da se je kljub njihovim prizadevanjem izjemno bogata stara istrska hiša, ki je bila pod spomeniškim varstvom porušila in obubožala vas. Včasih je tudi zagnanost vaščanov premalo, da bi ohranili naravno in kulturno dediščino. Kljub temu vasica skriva še veliko bogastvo. Vidimo lahko volte, vodnjake, dimnike in hiše, ki so bili pokriti s škrlami.
Ko je v priobalnih mestih neznosna vročina, se tu lahko naužijemo svežega večernega zraka in če imamo srečo, poklepetamo -"počakolamo" s prijetnimi domačini ob "bičirinu" črnega, in šele takrat lahko začutimo njihovo mehko narečje, ki nas, skupaj s kozarčkom vina, napolni in osrečuje. Res, tukaj je svet bolj kristalen, čistejši in lahko samo občudujemo domačine, ki so s svojo vztrajnostjo v osrčju Istre gradili kamnite domove.
In čeprav so se v povojnih letih ugasnila mnoga ognjišča, se počasi vračajo na svoje domove tisti, ki so nekoč odšli in tako pripomorejo k novemu utripu vasi. Pred leti je prišla v vas mlada družina. Neki znanec je mlademu gospodarju, pol v šali dejal, da je, ali "šturlo" ali pameten. Na začetku je bilo težko, ampak se je obrestovalo. Njemu so sledile še nekatere druge družine in tako je vas spet pridobila svoje ljudi. Danes je Brezovica živa vasica, ob večerih se v ošteriji zbirajo ljudje, igrajo briškolo, kakšno rečejo in "zakantajo". Neokrnjena narava dopolnjuje tukajšnjega človeka, zato jo moramo obiskovalci tako tudi pustiti.
Po podatkih statističnega urada RS, je v letu 2002 živelo v Brezovici: 20 moških, 21 žensk v 16 gospodinjstvih.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 119 132 137 110 73 56 48 41 71 67
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 i n Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Tekst: Salvatore Žitko
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
