V vasici pod Gradinom je le nekaj starejših ljudi. Mladi so po mestih in pridejo na vas le ob koncu tedna. Nekaj novih hiš pa daje upati, da se bo v Sirče spet vrnilo življenje. Pred kratkim se je priselila mlada družina iz Domžal, ki pa ne živi tukaj za stalno.
Sirče obkrožajo področja Barišče, ki se razteza proti Koromačem, Zlavnica vse do križišča za Koromače, proti Gradinu so imeli vaščani svoj bošk, imenovan Sirči, in proti Trebešam se raztezajo Ravne, ki jih omejuje Grdi potok, ki teče pod mostom. Nad grapo potoka Stranice, ki leži severozahodno v smeri Belvedurja, je odcep za Pavliče.
Nekoč je bilo veliko otrok in kar nekaj močnih družin. Ena takih je družina Šavron, ki je po poreklu iz Stare Mandrije in ima veliko dvonadstropno hišo sredi vasi. Pod italijansko upravo so pravili ljudem iz Sirčev Maskići, vendar se je to ime z leti izgubilo. Danes se ljudje z novonastalo mejo v Istri ne strinjajo. Pravijo, da se je z njo pretrgala tista normalna stoletna vez, ki so jo imeli z vasmi onkraj nove meje.
Gospa Marija je na hudomušni način povedala, da je v Istri že vse tako zamotano in da bodo še već zamotali. Rodila se je v revni družini z 8 otroki. V isti hišici je živela tudi teta, stric ter nona in nono. Bili so velika družina. Seno so prodajali v Trst, drva pa v Koper. V Sirče so prihajali Čiči in učili ljudi pripravljat karbon - oglje, ki so ga nato prodajali v mesta. V smehu se je spomnila na Ćića Grga, ki je prišel v vas in zapravil ves zaslužen denar v oštariji. Ponj je prišla sama žena in ga pred vsemi opljuvala in ga nagnala domov proti Čičariji ... o njem ni bilo več duha ne sluha. Živo se spominja svojega očeta, ki je z motiko v roki služil kruh dol pri paolanih (starih Koprčanih) od ponedeljka do sobote ..., tako da je imel čas stvarit otroke le na gospodov dan v nedeljo ... se je nasmejala Marija. "Vas je pa od zmeraj, od vedno", je resno povedala. Pržganca, polenta, jajčar (regrat), rukica (rukola), mleko 'klikni'razredčeno z vodo, krompir s šugom (samo pomidori) … so bila vsakodnevna prehrana vaščanov. Za praznike pa pinca pod črepinjo, kokošja juha, štruklji, bakala, blećiće …
Tudi danes najdemo v vasici prave bisere vaške arhitekture. Pri gospodu Angelu Periču je še odprto ognjišče, ki je tudi v uporabi. Gospod Perič si na njem pripravi vse obroke in včasih si privošči tudi kruh izpod črepnje. Vaški vodnjak ali bunar, kot mu pravijo domačini, je bil zgrajen pred več kot šestdesetimi leti in je tako globok, da seže do neprepustnih lapornatih skladov in je tako voda v njem vedno zagotovljena.
Pod italijansko upravo so imeli veliko šagro na dan mrtvih, ki so jo jugoslovanske oblasti ukinile. To pa vseeno ni ustavilo veselega človeka in gospod Perič je povedal, da se je v Sirčih vedno rado pelo, tudi brez posebnih praznikov.
Nekaj oljčnih nasadov so imeli v vali, v zavetju pred mrzlimi severnimi vetrovi. Obrane oljke so peljali v torkljo v Koper, od kjer so dobili svoje olivno olje.
Najpogostejši priimki: Šavron, Perič, Šavle, Pavlič.
Gibanje števila prebivalstva:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 109 92 105 116 91 65 63 54 46 43
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 i n Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Tekst: Salvatore Žitko
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
