Stojimo na razvodju porečja Rižane in Mirne.
Porton gostilne v Sočergi
Tukaj kjer se končuje Sočerska (tudi: Sočeržanska) vala je preval v dolino Reke, ki spada v naravnogeografsko enoto - Buzeško polje. Okoliške vasi so se tu od vedno povezovale okoli starega srednjeveškega mesteca Buzeta.
Zadružni dom
Sočerga se omenja že leta 1028 pod imenom S. Siro oziroma S. Sirico ali S. Quirico oziroma sv. Kvirik. Ime je še danes v rabi za pokopališko cerkvico nedaleč od Sočerge na kraški planoti. Na vrhu te planote (410 m) je stalo prazgodovinsko gradišče, na katerega nas spominja današnje ime Gradec. S sv. Kvirika se nam odpira razgled po Movraški vali. Oko nam seže na kraški hribovit svet gornje Istre vse od Slavnika, Kojnika, Goliča pa tja do Žbevnice. Če stopimo nekoliko proti Kraškemu robu, zagledamo kot na dlani Buzet in njegovo okolico z rodovitnim kraškim poljem. Razgled zaključuje šele visoka Učka, ki bedi kot stražar nad istrskim človekom.
Istrski spodmoli pri Sočergi
Istrsko ostenje ali Kraški rob, ki se vleče od doline Glinščice prek Črnega Kala, Podpeči naprej proti Gračišču in Sočergi, se konča v Istri na Hrvaškem. Ta predel Istre je nekaj posebnega - morda celo skrivnostnega. In prav nedaleč od Sočerge se v ostenju pod Velim Badinom skrivajo mogočni spodmoli, ki jih je izoblikovala narava. Tu je še naravni most, ki se s svojim šestmetrskim skalnim lokom pne na robu prepadnega ostenja. Spodmolom pravimo tudi »istrijanska uha«, saj naj bi v dolini poslušala kaj se pogovarjajo ljudje.
Detajl Sočerge
Pripovedka pravi, da je luna tu ulovila volkodlaka. Le-ta je grozil ljudem v dolini, zato ga je obesila na ostenje pred spodmol. Tako so njegovo stokanje prek odmeva slišali globoko v Istro. Slišali so ga tudi vsi drugi štregoni in zaradi strahu zapustili Istro...
V Sočergi je znana gostilna z istim imenom. Prav ob njej se cesta v treh ostrih ovinkih prevesi v dolino reke Reke, ki teče proti hrvaški Mirni. V preteklosti je bila na tem mestu kovačija (Batifer). Tukaj, pred imenitnim kamnitim 'portonom', so konjem nekoč nameščali nove podkve ter težkim vprežnim vozovom popravljali osi in kolesa.
Gibanje števila prebivalcev:
| Leto | 1869 | 1900 | 1931 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2012 | 2021 |
| Št. preb. | 152 | 149 | 178 | 89 | 63 | 60 | 53 | - | 64 | 53 |
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
