zato da bi tudi zimskemu soncu ukradli nekaj toplote. Nahaja se na spodnjem, položnem pobočju Kuka, ob občasno poplavljenem kraškem polju. Skozi naselje vodi cesta, ki povezuje Smokvico, Movraž in Dvore z Gračiščem.  Vaščani so imeli nekoč veliko število ovac, ki so jih pasli po pretežno golih kraških pobočjih. Ker naj bi tu sadili murve, se je naselja oprijelo ime Murvaž ali Movraž oz. je vas poimenovana po družini Maurocenti. Vaška zemlja je bila last meščanov iz Kopra, katerim so kmetje plačevali najemnino. 

Movraška vala je akumulacijska ravnica z obliko kraške depresije, ki je nastala na stiku med kraškim in flišnim svetom na robu movraškega krasa.  Na jugozahodu valo zapira podolgovat kraški hrbet z vzpetinami Krog nad Mlini, Veliki Badin (359 m), Gradež nad Sočergo (413 m), Vela Griža (417 m), imenovana tudi Lukinski hrib in Brgod (323 m). Imena vrhov, kot Veliki Gradež na planoti in Gradec nad Sočergo, pričajo o obstoju gradišč (kaštelirjev) in zgodnji poselitvi širšega območja Movraške vale (7. stol.)

Eden od dimnikov v MovražuVodnjak v Movražu

Pogled na obnovljeni dimnik

Z darovnico cesarja Konrada II. iz leta 1035 je Movraž (Vallem Mauriacam) prišel v posest koprske komune, ter v času Beneške republike kot fevdalna posest v roke koprskih plemiških družin Sabini, Verzi, Vida, Gravisi in Gavardo. Širše območje Movraža (Valmorasa) je kot obmejni pas koprske komune igralo pomembno vlogo predvsem v času turških vpadov ob koncu 15. stoletja, beneško-avstrijskih vojn v prvi polovici 16. stoletja in uskoških vojn (1615-1617). Movraž je bil zato utrjen z obrambnim stolpom (torre de Valmorasa), ki se je nahajal nad vasjo, vendar o njem ni več sledov; nanj spominja le še ledinsko ime Zagrad tik nad vasjo.

Utrdbe so služile še za nadzor poti in s tem za preprečevanje tihotapstva, najbolj razširjenega z oljem, vinom in soljo, ki so jo beneški podložniki tovorili v obmejna skladišča, od tod pa so jo neposredno zamenjevali s tovorniki iz Kranjske (Cranzi).

Vaški komun Movraž z bližnjima zaselkoma Dvori in Trebeše je v tem obdobju, kot poroča Paolo Naldini, spadal v župnijo Sočerga. V vasi so bile, kot navaja v svojem »Cerkvenem krajepisu« iz leta 1700, kar štiri cerkve: prva posvečena sv. Petru, druga sv. Juriju, tretja sv. Mariji in četrta sv. Katarini. Vse cerkve so bile na zunaj preproste, podobnih oblik in skromne po svojem okrasju.

V 19. stoletju je bil Movraž s Sočergo in Rakitovcem v upravnem pogledu dodeljen buzetskemu okraju, hitrejši gospodarski razvoj movraškega območja pa je bil povezan z razvojem Trsta. Prek tega ozemlja so vodile pomembne tovorne poti iz Čičarije v Koper in Trst, kamor so tovorili seno, drva pa oglje in ovčji sir. 

Movraz pogled iz sv. Kvirika

Gospodarski razvoj je pospešil tudi narodno prebujanje z društvenim življenjem in živahnejšim kulturnim utripom. Prvi začetki movraške šole sežejo že v leto 1874, leta 1907 pa je bila na novo vzpostavljena šola v Movražu s slovenskim učnim jezikom in šolskim okolišem, ki je obsegal davčno občino Movraž s kraji in zaselki od Smokvice do Dvorov. Delovala je do leta 1924. Zaradi razmaha narodnoosvobodilnega gibanja na tem območju, je nemška požigalna in morilska ofenziva oktobra 1943 prizadela tudi Movraž in bližnje vasi. Po osvoboditvi, oziroma od uveljavitve mirovne pogodbe z Italijo leta 1947, je movraško območje prišlo pod okraj Koper oziroma v cono B STO (Svobodnega tržaškega ozemlja), z dokončno ureditvijo meja po Londonskem sporazumu leta 1954 pa v okvir matične Slovenije.

Gibanje števila prebivalcev:

Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS

Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.