leži na vrhu danes terasastega hriba z imenom Kaštelir (Monte Castellier) na 244 m nadmorske višine. Obseg ponekod dobro vidnih kamnitih nasipov gradišča je okoli 330 m. Prebivalci te strateško dobro situirane naselbine so skozi dolgo obdobje od bronaste dobe pa vse tja do razvite železne dobe (4. stoletje pr. n. š.) nadzorovali Miljski hrib in Kraško planoto med Osapsko reko in Rižano. Marchesetti je opisal in narisal načrt enostavnega gradišča z enojnim obzidjem, ki se kot plato dviguje nad planoto.
Detajl rekonstruiranega kaštelirja na Italijanski strani
Kasnejša izkopavanja italijanskih arheologov so pokazala veliko bolj zapleteno strukturo naselbine, ki vključuje zgornje obzidano mesto na platoju, nekoliko proti vzhodu nižje ležeče polkrožno spodnje mesto in dodatne pravokotne obrambne zidove na zahodnem delu. Tik pred kompleksnim vhodom v glavno mesto se nahaja izvir pitne vode, kjer je domnevno stalo tudi prazgodovinsko svetišče.
Kaštelir Elerji, Moser, 1890
Severovzhodno od naselbine je bila ob poti, ki je vodila na gradišče, raziskana manjša žarna nekropola S. Barbara s 33 grobovi iz obdobja od 10. do 8. stoletja pr. n. š.
Podatki o nekropoli
Kaštelir Elerji je bil dolgotrajnejša utrjena naselbina z razvejanim utrdbenim naselitvenim sistemom, ki je obvladoval širše območje od Miljskega zaliva do Šavrinov in Kraškega platoja. Danes je območje kaštelirja in nekropole z italijanske strani urejeno v privlačen arheološki park.
.%20Monte%20Castellier.%20Le%20pietre%20di%20Elleri%20narrano%20la%20storia,%202017,%20p.%2033.jpg)
Ricostruzione del sito nell’età del Bronzo medio (ricostruzione di G. Almerigogna e rendering di F. Pieri). Monte Castellier. Le pietre di Elleri narrano la storia, 2017, p. 33
Nekaj predmetov najdenih na tej lokaciji hrani Pokrajinski Muzej Koper, ostale muzeji na Dunaju in v Trstu.
Literatura: Marchesetti, 1903, Tav. VIII/4, Lonza, 1984, Il Civico Museo Archeologico di Muggia, 1997; Poglajen, 2008; Paola Maggi, Fabiana Pieri e Paola Ventura (eds.): Monte Castellier. Le pietre di Elleri narrano la storia, EUT - Edizioni Università di Trieste, Muggia, 2017.
Uvodni pano na kaštelirju Elerji
Kaštelir nad Elerji je z 244m najvišji vrh Miljskega polotoka in hkrati eno večjih prazgodovinskih gradišč tega območja. Poseljen je bil že v srednji bronasti dobi, to je že pred 10.stoletjem pr.n.št.. Z izkopavanji je ugotovljena prisotnost štirih naselitvenih faz. Srednja bronasta doba, železna doba, pozna železna doba do romanizacije in obdobje od 1.stoletja pr.n.št. dalje. Tudi v rimski dobi je imel Kaštelir pomembno strateško vlogo.
