Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit
Škocjanski zatok naravni rezervat Škocjanski zatok

Škocjanski zatok naravni rezervat

Območje je zavarovano kot državni naravni rezervat od leta 1998. Nastanek samega Škocjanskega zatoka je tesno povezan z nastankom in razvojem mesta Koper.

Tako so na območju zatoka prebivalci najprej uredili soline in uredili prve bazene za izhlapevanje vode. V času beneške nadvlade se je solinarstvo zelo razmahnilo od druge polovice 13. stoletja. Z nasipi in mrežo kanalov so soline zaščitili pred plimovanjem in rečnimi poplavami. Po padcu beneške republike se je zmanjšala tudi vloga in pomen solin. Posebej so zaščitene nekatere  živalske in rastlinske vrste v programu natura 2000.

Habitatni tipi, ki sestavljajo Škocjanski zatok so: Sredozemska slanoljubna grmičevja, Sredozemska slana travišča, Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku, Obalne lagune ter Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki.

Naravni rezervat Škocjanski zatok je v neposredni bližini Kopra in predstavlja preostanek morja, ki je nekoč obdajalo mesto. Sestavljata ga polslana laguna, obdana s slanoljubnimi rastlinami in trstičjem, in kmetijska zemljišča na Bertoški bonifiki, ki bodo preurejena v sladkovodno močvirje. To je največje polslano mokrišče v Sloveniji. Rezervat je izjemnega pomena zaradi pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Muljaste plitvine poraščajo sestoji slanoljubnih rastlin, v zatoku pa so številne ptice. V obdobju od leta 1979 do 2000 so tu opazili dvesto različnih vrst ptic, med njimi 75 gnezdilk in 125 vrst med selitvijo. Med bolj ogroženimi so tudi čapljica, kvakač, čopasta čaplja, grahasta tukalica, močvirski martinec, črnoglavi galeb, tamariskovka.


Nastanek Škocjanskega zaliva in kasneje zatoka je neposredno povezan z razvojem Kopra. O zatoku govorimo od leta 1957, ko je bil zgrajen nasip od mesta Koper do izliva Rižane. Od tedaj pa do skorajšnjega zasutja v osemdesetih letih, se je vodna površina zmanjševala. Na območju lagune kljub vsemu ni zrasla predvidena industrijska cona, ampak je bilo območje zaradi spoznanega naravovarstvenega pomena leta 1998 zavarovano z zakonom (Zakon o naravnem rezervatu Škocjanski zatok, Ur.l. RS št. 20/98). Leto kasneje je bil sprejet Program varstva in razvoja naravnega rezervata, ki predvideva tako sanacijo naravnih razmer kot tudi ureditev rezervata za obisk javnosti. Konec leta 1999 je bila Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS podeljena koncesija za upravljanje rezervata.

Zaradi prepleta brakičnih (polslanih) in sladkovodnih življenjskih okolij je Škocjanski zatok ne glede na majhno površino, ki jo pokriva, zelo pestro okolje. Skoraj tri četrtine površine naravnega rezervata obsega polslana laguna, ki je z gnezditvenimi otočki, morskimi močvirji in poloji dom številnih redkih živalskih in rastlinskih vrst. Med rastlinami so najbolj znane slanuše, na sol v zraku in tleh prilagojene rastline, ki v Sloveniji poleg Škocjanskega zatoka uspevajo le še v Sečoveljskih in Strunjanskih solinah.

Sladkovodni del naravnega rezervata se razprostira na Bertoški bonifiki in je nastal z obnovo (renaturacijo) v letih 2006-07 kot nadomestilo za izgubljena močvirja v okolici Kopra, ki so bila v preteklih desetletjih uničena v urbanizacijskih procesih. Obsega tako vlažne in močvirne travnike kot tudi območja s trstičjem in stalno globoko vodo, ki so pomembna kot gnezdišča in prehranjevališča ptic.

V živalskem svetu po pestrosti najbolj izstopajo ptice, ki so jih na komaj 122 hektarjev velikem območju v zadnjem desetletju ornitologi opazovali več kot 230 vrst, število pa še vedno narašča. To je kar 60% v Sloveniji opazovanih ptic, ki so tu svoj dom našle po obnovi naravnega rezervata in njegovem skrbno načrtovanem upravljanju. Zaradi izjemno pozitivnega vpliva na porast biotske pestrosti naravnega rezervata štejemo njegovo obnovo med največje zgodbe o uspehu modernega varstva narave pri nas.

Škocjanski zatok je zaradi pestrega prepleta polslanih in sladkovodnih življenjskih okolij raj za številne živalske in rastlinske vrste, s tem pa tudi za vse, ki jih radi opazujemo in doživljamo naravo. Območje je posebej pomembno zaradi velike pestrosti ptic. Ornitologi smo jih v zadnjem desetletju na komaj 122 hektarjev velikem zavarovanem območju Škocjanskega zatoka našteli kar 241 različnih vrst.

Seveda se različne vrste ptic v rezervatu pojavljajo na različne načine in ob različnem času. Nekatere tukaj gnezdijo, druge prezimujejo, lahko pa se le za kratek čas ustavijo in počivajo na selitvi. Glede na pojavljanje zato ptice naravnega rezervata Škocjanski zatok delimo v nekaj osnovnih skupin:
Gnezdilke
Zimski gosti
Preletni gosti
Celoletni gosti
Izjemni gosti

 V naravnem rezervatu Škocjanski zatok se lahko pdate na krožno učno pot, ki poteka po obrobju polslanega močvirja. Ob poti je šest opazovališč in večnadstropna osrednja opazovalnica. Na opazovalnicah lahko opazujete redke ptice in se s pomočjoi učnih tabel poučite o njih. 

Vir: 

http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2001603&id=3516

Kontaktne informacije:

DOPPS - BirdLife Slovenia, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije Staničev trg 16 6000 Koper

T: +386 (0)5 626 03 70 F: +386 (0)5 626 03 69 W:www.skocjanski-zatok.org E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

logo revitas obrezan

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).

Read 2836 times torek, 24 oktober 2023 18:59