Sredi idilične, redko poseljene pokrajine stoji grič, prekrit z vinogradi in sadovnjaki. Z vrha griča se lahko razgledujemo na Vipavsko dolino na eni in Kraško planoto na drugi strani. Tam je tudi nekaj hiš, ki sestavljajo zaselek Preserje. In med njimi je ena prav posebna domačija, ki je navzven morda videti kot običajne kraške hiše, navznoter pa preseneča s svojo vsebino. To je vila Mravljevi.
V tej hiši je nazadnje živel gospod Pečenko, ki je pravil, da je bila zgrajena okrog let 1880. Svoje dni je veljala za eno od premožnejših kmetij v okolici, v njej je bila tudi velika krušna peč, v kateri se je pekel kruh za celo vas.
Mojca in Igor sta od nekdaj imela željo, da bi iz starega, za marsikoga propadajočega objekta, ustvarila "nekaj, kar bi ohranilo dušo starega in se povezalo z moderno arhitekturo". Ta kamnita domačija je bila ena od redkih v tem okolju, ki je imela potencial obnove in ohranitve prvotnega stanja.
In tako sta se s pomočjo mariborskega arhitekturnega biroja A biro lotila prenove. Projekt je bil zastavljen kot apartmajska hiša za zahtevnega gosta. In hiša je počasi dobila današnjo podobo, ki pa jo z detajli in dodatki vedno znova dopolnjujejo.
Preden zapišem več o notranji opremi vile Mravljevi, poglejmo v zapiske arhitektov. Na arealu parcel sta stala dva objekta, stara kamnita hiša (objekt A) in gospodarsko poslopje. Hišo so uspeli rekonstruirati, medtem ko so dotrajan gospodarski objekt porušili in ga nadomestili z novim (objekt B).
Objekt A je zasnovan kot apartmajska hiša s tremi spalnicami, dnevnim prostorom z jedilnico in kuhinjo ter vinsko kletjo, v pomožni objekt pa so umeščene servisne dejavnosti, torej skupni prostori, prostor za oddih, savna in energetska postaja.
Hiša, kamnita zloženka z dvokapno streho manjšega naklona, sledi značilni tradicionalni gradnji te pokrajine. Pri prenovi so skelet, osnovno strukturo hiše, pustili nedotaknjeno, so pa dotrajano leseno ploščo nadomestili z novo, betonsko in s tem statično ojačali objekt. Ohranili so tudi hišne odprtine, ob stopnišču pa so dodali okno, ki na višini štirih metrov ponuja lepe poglede proti Kraški planoti.
Lesen strop v prvem nadstropju so ohranili, a so ga "speskali in v njem pustili vidne žeblje, spone in podobno železje, tako da deluje bolj pristno, domače". Če so arhitekti pri prenovi in dozidavah uporabljali material, ki so ga pridobili z izkopi in podiranjem gospodarskega poslopja, tako kot so to v teh krajih počeli nekdaj, pa so večino sten ometali z glinenim ometom, ki za arhitekturo te pokrajine ni ravno značilen. Pa vendar ustvarja prijetno mikroklimo v notranjih prostorih.
Tla so prekrita z brušeno betonsko ploščo, ki skriva talno gretje. "Sama tla delujejo precej rustikalno in hladno, a vendar pristajajo v to okolje," menijo v arhitekturnem studiu A biro. Betonu so se odrekli v spalnih prostorih, ki so prekrita s toplim hrastovim parketom.
Celoten članek je na tej povezavi.
Vir:
http://www.pepermint.si/2016/08/vila-mravljevi-med-krasom-in-vipavsko-dolino.html