nize. Dvorišča so kamnito tlakovana, s številnimi kamnito kritimi svinjaki in kokošnjaki. V vasi je več obzidanih vrtov z vodnjaki.
Stavbe in drugi objekti so grajeni iz velikih, razmeroma pravilno klesanih blokov»gradinskega« peščenjaka. Zunanjščine odlikujejo značilno oblikovani arhitekturni elementi: dimniki, kamnito-leseni baladurji, polkrožni in segmentni loki, kamniti okvirji oken in vrat, konzole, preklade, kamnite strehe... Kljub skromnim možnostim so domačini razvili funkcionalno in obenem estetsko arhitekturo z lokalno specifičnimi stavbnimi elementi, povsem ubrano s pokrajino. Notranja ureditev stanovanjskih prostorov vsebuje še mnoge sestavine, značilne za istrsko kmečko stanovanjsko arhitekturo: odprta ognjišča z napami, zidane štedilnike, kamnite lijake in tlake, omarice v zidnih nišah, lesene nosilne konstrukcije, stopnišča, vrata, okna, lahke predelne stene. Razpoznavna ostaja tradicionalna razporeditev prostorov.
Od šestdesetih let 20. stoletja je vas nenaseljena. To je preprečilo destruktivne posege, ni pa zaustavilo propadanja vasi. V devetdesetih letih 20. stoletja, ko je bila večina stavbnega tkiva že v ruševinah, se je nekaj lastnikov le odločilo, da bodo svoje domačije obnovili in jim dali novo namembnost. Tisti, ki so uspeli rešiti lastniško pravno stanje, so začeli načrtovati in nekateri tudi izvajati obnovo.
Možnost za organizirano načrtovanje razvoja vasi je ponudil projekt »ABITANTI« (PHARE: čezmejno sodelovanje Slovenija/Italija, sklad za male projekte), ki je bil realiziran v letih 2002 in 2003. Nastal je z namenom, da bi pripomogel k revitalizaciji vasi, tako da bi se ohranila kulturna dediščina kot njena največja kvaliteta. Z vnosom novih programov je bila kulturna dediščina vasi in okolice prikazana kot dragoceni potencial za razvoj kraja. Projekt je prerastel v model revitalizacije vaškega naselja za namen kulturno turistične ponudbe.
Izbrani pristop se je izkazal za učinkovitega, saj se je smiselno gradil od baze podatkov, pridobljenih na terenu, do tega, da so podatke obdelale strokovne službe in do končne izdelave idejnega projekta za vas in njene posamezne enote. Realizirane so bile tri delavnice: konservatorska, kmetijsko svetovalna in arhitekturna.
Shema iz idejnega načrta revitalizacije vasi Abitanti
(Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, delavnica študentov 4. letnika)
V konservatorski delavnici sta bila izdelana popis in ovrednotenje stavbne dediščine z vsemi detajli in materiali. Ocenjeno je bilo njeno dejansko gradbeno stanje. Istočasno je potekala kmetijskosvetovalna delavnica, v kateri se je izoblikoval program gospodarskih dejavnosti v sodelovanju strokovnjakov z lastniki. Ugotovljeno je bilo, da je za oživitev vasi in revitalizacijo kmetijskih površin nujna okolju in človeku prijazna osnovna kmetijska dejavnost. Gre za razvojno kontinuiteto, saj so se prebivalci do okrog leta 1960 ukvarjali s kmetovanjem, predvsem živinorejo, poljedelstvom in vinogradništvom. Izkazalo se je, da nameravajo lastniki za zdaj obuditi vinogradništvo, sadjarstvo in ekstenzivno živinorejo. Kot kmetijstvu dopolnilne dejavnosti so predlagali predvsem mehke oblike turizma in drobno obrt.
Shema iz idejnega načrta revitalizacije vasi Abitanti
(Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, delavnica študentov
4. letnika)
Na podlagi pridobljenih rezultatov so bile izdelane konservatorske smernice za obnovo naselja in posameznih stavb. Arhitekturna delavnica je povzela rezultate prvih dveh delavnic in v skladu s konservatorskimi smernicami so bile izdelane idejne študije obnove stavb/domačij s predlogi novih funkcij. Za pomožne in že obnovljene objekte ter ruševine so bile podane zgolj usmeritve za fizično sanacijo oziroma odpravo pri obnovi storjenih napak. Temeljna usmeritev idejnega načrta je, da se ohrani pričevalnost o nekdanjem načinu življenja vasi. Za dosego tega pa se mora ohraniti originalna funkcija prostorov oziroma se nadomestiti z novo, ki ji bo po vsebini sorodna ali vsaj ne bo zahtevala večjih posegov v obstoječe strukture hiš. Nekdanji stanovanjski prostori tako ostajajo bivalni, le da bodo namenjeni turističnim sobam/apartmajem. Največji viden poseg bo vnos sanitarnih prostorov.
Idejni načrt obnove zahodne in južne fasade(Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, delavnica študentov 4. letnika)
Grondalova domačija
Domačija stoji v osrčju vasi. Z obsegom in višino še zdaj bahavo razkazuje, da je bila nekdaj najbolje stoječa domačija v vasi. Lastnik se je odločil, da jo bo preuredil v turistični objekt z apartmaji v nadstropju in vinotočem v prostoru nekdanjega hleva. Ohranil je tradicionalno klet, v kateri bo ponujal gostom pokušino lastnih vin in drugih izdelkov. Predlagana turistična namembnost se nenasilno vključuje v notranjost hiše. Omogoča, da se ohranjajo stara razporeditev prostorov kot tudi komunikacije med dvoriščem in hišo ter med notranjimi prostori.
V hlevu se je ohranila originalna stropna konstrukcija, medtem ko sta bila strop pod lopo in strešna konstrukcija uničena in ju je bilo treba zamenjati z novima. Tramovi so leseni, a drugače obdelani. Odločitev za tako prezentacijo pravzaprav ni bila težka, ker enakih tramov ni bilo mogoče dobiti. Po drugi strani se je izkazalo, da je konservatorsko celo bolj pošteno, če se nove grede po načinu obdelave razlikujejo od originalnih
Iz prereza je mogoče slutiti bodočo ureditev notranjosti Grondalove domačije iz idejnega načrta revitalizacije vasi Abitanti (Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, delavnica študentov 4. letnika)
Da bo dvorišče prijeten zunanji prostor, ki bo v vročih poletnih dneh nudil gostom senco, je treba postaviti klasično pergolo, izdelano po vzoru tradicionalnih iz akacijevega lesa. Nadstreški ali tende nimajo tu kaj iskati. V primeru slabega vremena se gosti pač napotijo v notranjost. Za nočno osvetlitev zadostuje nekaj preprostih klasičnih luči v obliki kovinskega krožnika. To je treba poudariti zaradi uvajanja modnih talnih luči, ki delujejo v ambientih kulturne dediščine nepristno in kičasto. Ob pravilnem vrednotenju kulturne dediščine ne sme biti dvoma o tem, da je treba gostu ponuditi pristne tradicionalne ambiente in pričakovati od njega, da se jim bo prilagodil. Končno je smisel takega dopustovanja ali izleta tudi umiritev v doživljanju naravnega ritma dneva in noči, letnih časov, vremena. Če pa kdo pogreša migotanje nočnih lučk, gre lahko v bližnji Portorož.
Posebno poglavje pomeni zunanje pohištvo, ki lahko veliko prispeva k podobi celote, če je pravilno izbrano. Edina oprema, ki pride tu v poštev, so lesene mize, klopi in stoli, izdelani po vzoru tradicionalnih. Ob fasadi je mogoča postavitev nekaj kamnitih klopi.
Domačija pri Francetu
Na Francetovi domačiji revitalizacija poteka podobno kot na Grondalovi. Nadstropje bo namenjeno turističnim sobam in manjši informativni pisarni. Lokacija za slednjo je ugodna, ker stoji hiša ob vstopu v vas. V pritličju, kjer je bila klet, bodo kuhinja, jedilni prostor in vinoteka, prezentirana kot stara klet. Gostinska ponudba bo povezana s poslopji dveh svinjakov, ki pripadata domačiji. Ker sta poslopji dovolj veliki, bosta preurejeni kot zunanji prostor za postrežbo gostov. Za uresničitev zamisli je potreben določen kompromis pri konservatorskih zahtevah. Zaradi nizke etažne višine bo treba odstraniti kamniti strehi in povečati vhodni odprtini. Strehi bosta le nakazani s postavitvijo kamnitih plošč na obodne zidove. Nadomestila ju bo višja kovinska konstrukcija, ki ne bo posegala v kamnite zidove. Klopi in mize bodo oblikovane tako, da bo že na prvi pogled razvidno, da gre za moderno priredbo starega objekta s povsem novo namembnostjo. Ohranil se bo kamnit tlak, kjer pa tega ni bilo, se bo predvidelo novo tlakovanje iz opečnih tlakovcev.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).