Spletno stran prenavljamo. Vsa vsebina še ni na voljo na novi spletni strani vendar jo aktivno dodajamo. Hvala za razumevanje.

Za ogled kliknite na spodnji gumb.

Ogled nove strani...
slhrendeit

Koper palača Baseggio

Palača Baseggio je med Koprčani bolj znana kot borilnica, saj so menda v njeni dvorani nekoč prirejali dvoboje v sabljanju. Danes je zgledno obnovljena in jo poznamo kot palačo Gravisi Tiepolo.

Palača Baseggio je sicer znana po dvokrakem stopnišču, ki vodi iz vhodne veže do tako imenovanega sprejemnega salona (piano nobile). Tam so odkrili tudi poslikave ostenja ob dvoramnem baročnem stopnišču iz 15. stoletja. Poslikava obsega del vzhodne, južne in del zahodne stene od tal do lesenega galerijskega obhoda.

Glavna dvoranaKoper palača Baseggio, glavna dvorana (foto: J. Jeraša, 1996)

Tematika poslikave je profana z iluzionističnim prizvokom. Figuralne prizore dopolnjujejo naslikani arhitekturni členi, skulpture, draperija in krajina. Moške in ženske figure so oblečene v bogato nošo, ki je značilna za beneški prostor, obrazi so lepih potez in barve so žive. Arhitekturni členi so v sivih tonih, saj ponazarjajo kamnite arhitekturne člene. Oblika naslikanih kamnitih balustrov je enaka obliki lesenih balustrov stopnišča. Draperija je v zelenem tonu. Krajina je idealizirana, narisana v zabrisanih konturah, tako kot je vidna v daljavi..

Palača je bila v lasti več koprskih družin, med njimi so Vida, Tiepolo (ti so ji dali najpomembnejši arhitekturni pečat), Gravisi in Baseggio. V povojnem obdobju se je je prijelo ime Borilnica, saj so v njej odkrili sabljaško opremo, kar kaže na to, da so v njej organizirali tovrstne turnirje. V nekaterih zgodovinskih delih in študijah je omenjena kot palača Vida, palača Baseggio ali pa zgolj kot palazzina.

Današnja palača sodi po svoji zasnovi in po oblikovanju med baročne palače, ki ni bila nikoli dokončana po zastavljenem baročnem konceptu. Palača ima klasično horizontalno in vertikalno baročno delitev s poudarjeno osrednjo osjo. Sestavljajo jo tri stavbne enote, ki so med seboj povezane in jih lahko po svoji funkciji ločimo na osrednji del ter stranski krili.

Dvoriščna fasadaKoper palača Baseggio, Dvoriščna fasada (foto: J. Jeraša, 1996)

Celoten osrednji del tvorita v pritličju vhodna veža, v “pianu nobile”pa glavna dvorana, ki v višino sega do nadstropja “mezanina”, nakazuje ga lesen galerijski obhod. Povezava med obema reprezentančnima prostoroma je leseno dvoramno baročno stopnišče, locirano ob zadnjem delu palače. Vzhodno krilo palače je v zasnovi gotski enonadstropen objekt, kije bil v baroku preoblikovan in povezan z osrednjim delom palače. Zahodno krilo palače je mlajše, saj so ohranjeni le fragmenti arhitekturnih členov, kijih lahko stilno opredelimo v čas renesanse. Kasneje je bil tudi ta del temeljiteje predelan in priključen baročni palači. Višinski gabariti vseh treh delov palače rastejo od enonadstropnega vzhodnega krila palače, preko osrednjega dela, ki ima dodano polovično etažo, do končnega dvonadstropnega zahodnega krila. Baročna palača ima v dvoriščnem delu še dodane prizidke na obeh krilih, kijih lahko datiramo kot sočasne baroku.

Baročno stopniščeKoper, palača Baseggio, Baročno stopnišče (foto: J. Jeraša, 1996)

Palača je imela dvorišče in vrt, ki seje razprostiral proti jugu skoraj do prelomnice, po kateri poteka Obzidna ulica. Vrt palače je bil v času italijanske okupacije pozidan, na tem mestu sta postavljena dva velika stanovanjska bloka. Baročno preoblikovano pročelje palače z nakazano rastjo posameznih stavbnih enot ne more skrivati želje po reprezentančnosti in pomembnosti stavbe v uličnem nizu, kljub temu, da palača ni bila nikoli dokončana v svojem baročno zasnovanem konceptu. Barok je kljub uveljavitvi svojih stilnih zahtev spoštoval in ohranil značilnosti najstarejšega gotskega dela palače. Palača je imela stanovanjsko funkcijo, zaradi svoje reprezentančnosti je služila predvsem različnim sprejemom in plesom.

Viri:

http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/v-razkosni-plemiski-palaci-serjejo-golobi

http://www.primorske.si/Primorska/Istra/Palaca-v-primezu-zapletov.aspx

http://www.zurnal24.si/palaca-od-rusevine-do-lepotice-clanek-134677

Guček, Mojca (1997). Palača Kreljeva 6 v Kopru – baročno stopnišče, V. Varstvo spomenikov 37. https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/vs-037.pdf

Read 2023 times torek, 11 junij 2024 12:25