Mesta v zahodni Istri so postala del Beneške republike v drugi polovici 13. stoletja, Pulj v začetku 14. stoletja, medtem ko sta bila Labin in Plomin vključena v Republiko šele leta 1420. Prevlada beneških arhitekturnih oblik, ki dajejo pečat ulicam in trgom istrskih mest, je opazna od začetka 15. stoletja. Tudi v najmanjših mestih so gradili številne večnadstropne hiše, ki imajo na fasadah obvezno široka, okrašena okna in balkone v slogu beneške cvetne gotike. Mogoče so najlepše hiše v Poreču, čeprav so večinoma skromne.
 |
 |
| Poreč detajl | Beneška veduta Pirana |
Za razliko od beneških posredujejo istrske palače drugačno vzdušje, so bolj čvrste in zaprte, grajene iz pravilno klesanih kamnitih blokov, medtem ko so elegantni kamniti okvirji na beneških hišah vgrajeni v opečnate zidove. Beneške hiše v Istri mogoče niso toliko beneške zaradi potrebe po sprejemanju likovnega vzora prestolnice, temveč iz bolj praktičnih razlogov. Iz istrskih kamnolomov so namreč stoletja prevažali čvrste apnenčaste bloke v Benetke, pri čemer so njihovi kamnoseki in graditelji prihajali organizirati delo, kamen pa je lomila množica domačih, istrskih kamnosekov. Prav tako so bili na gradbiščih prestolnice – Benetk zabeleženi tudi številni istrski. Nedvomno so izdelali še kaj za svoja mesta v Istri.
 |
 |
 |
| Benečanka v Piranu | Koprska loggia | Piranski detajl |
Stanovanjska istrska arhitektura je zaznamovana z morfološko- krajinskim in gospodarskimi pogoji časa, v katerem je nastajala, a stoletne plasti se neredko berejo vse do antičnih temeljev večstanovanjskih urbanih stavb, podeželskih ali urbanih vil. Od konca 13. stoletja se je spreminjala struktura celotnih mestnih poselitvenih vzorcev – parcele romanskih hiš so se združevale v gotske komplekse. Predromanska in romanska stanovanjska arhitektura se je spreminjala pod beneškim vplivom z uvajanjem notranjih dvorišč, hiše so dobivale več nadstropij, v katerih so bile določene različne funkcije (gospodarske, poslovne, stanovanjske), v notranjih dvoriščih so gradili reprezentativna stopnišča in vodnjake.
 |
Razvajanje na beneškem trgu
|
V podeželskih delih Istre se je razvil regionalni tip hiše z gospodarskim pritličjem, stanovanjskim nadstropjem in zunanjim stopniščem – baladurjem. V beneškem obdobju so se te hiše preoblikovali z dodajanjem nadstropij z notranjim stopniščem in ločenim delom z ognjiščem. V poznem srednjem veku in baroku so se pojavile palače kot reprezentativne stanovanjske stavbe plemičev in premožnih meščanskih družin. Podeželske palače so bile sestavljene iz stanovanjskega dela za družino zemljiškega gospoda, stanovanjskega dela za kolone in služinčad ter gospodarskih objektov, kot so hlevi, vodnjaki, konjušnice, silosi. Pomemben del kompleksa pa je bil tudi vrt ali dvor s kultivirano okolico, ki uokvirja celoto. Oblikovno so podeželske vile poudarjale beneške vzore, imajo pa močan regionalni značaj. Edinstven korpus podeželskih vil sodi po kakovosti v vrh slogovne arhitekture, po standardu bivanja pa spominja na arhitekturo bolj znanih dubrovniških letoviških vil iz 15. in 16. stoletja.
 |
 |
| Notranjost palače Besenghi degli Ughi v Izoli | Zunanjščina palače Besenghi degli Ughi v Izoli |
Razen v stanovanjski arhitekturi je beneški vpliv prepoznaven prav tako v javnih stavbah oziroma komunalnih palačah kot tudi v sklopu stavb, ki so v funkciji javne komunalne ali municipalne oblasti. Beneški pečat nosijo tudi drugi tipi javne arhitekture, kot so obrambni stolpi, obzidja ali mestne lože, ki jih je v izobilju najti v istrskem urbanem tkivu. V Istri je ta dediščina osredotočena na relativno majhnem prostoru polotoka in ponuja priložnost opazovati beneško gradbeno nasledstvo iz popolnoma drugačne perspektive. Ta ogled zajema najpomembnejše, pomembne in manj pomembne ohranjene arhitekturne spomenike, ki so zgrajeni v času beneške oblasti v Istri oziroma od 13. do 18. stoletja, in tudi nekatere zgodnejše oziroma kasnejše, ker vpliv Benetk kot močnega kulturnega in gospodarskega središča ni bil omejen samo na čas, ko jim je Istra politično pripadala.
Na tem obhodu bomo morali velikokrat svojo radovednost potolažiti samo pred fasado zanimive stavbe – ponekod zaradi tega, ker v zasebno hišo ne moremo vstopiti brez povabila, in ponekod zaradi zapuščenosti in razdejanja davnih zgradb. Te čakajo zainteresirane investitorje, ki so pripravljeni spoštovati stroga konservatorska pravila obnove.
Več na tej povezavi.
Vir:
