Prav tako upoštevajte, da težnost pritiska naravnost navzdol. Če zid ne počiva na ploščati, vodoravni in izravnani ravnini, ga bo težnost počasi potisnila navzven.
Dve najbolj ravni in široki ploskvi vsakega kamna morata biti na dnu in na vrhu. Še bolj pomembno je prepričati se, da ima gornja ploskev vsakega kamna rahel naklon navznoter (in v nobenem primeru ne navzven). Stranice zida morajo biti navpične oziroma morajo imeti rahel nagib navznoter na obeh straneh pri višjih zidovih oziroma kadar gradimo zadrževalni zid.
Da bi dobili čvrsto konstrukcijo, morajo biti plasti kamenja v čimbolj ravni liniji. S »plastjo kamenja« označujemo vsako vodoravno vrsto, ki je postavljena v nizu. Plasti bi morale biti približno iste debeline. Vsako plast si prizadevajte povsem izravnati. Če ležišče za polaganje ni izravnano na isti višini, je treba nad ali pod novim kamnom namestiti bolj ploščat kamen ustrezne debeline. Če je lice kakšnega kamna precej višje od višine kamnite plasti, poskusite ujeti ravnino v naslednji plasti. Za dober rezultat je treba lego vsakega kamna preizkusiti tako, da se bo čvrsto prilegal vsaj petim kamnom: stranskima, dvema spodnjima in najmanj enemu velikemu sredinskemu kamnu v notranjosti zida. Dokler kamen ni čvrsto nameščen, ne smete graditi naprej.
Skrivnost stabilnih suhozidov leži v njihovem čvrstem nameščanju na podlago. Pri opeki je to mogoče brez težav; neobdelani kamni pa so zaradi nepravilnih oblik vedno vsaj malo neravni, zato se morate potruditi, da jih trdno namestite na njihovo mesto v zidu. Če se kamen maje, je bolje odbiti štrlino, napraviti jamico vanj ali mu pripraviti mesto pod njim v spodnji plasti, kot ga podlagati z majhnimi kamni. Če pa jih le uporabite, se prepričajte, da so res tesno zagozdeni med velike kamne. Na kamnito podlago lahko posujete malo zemlje. Ob dobro obdelanem kamnu je to dodaten ukrep, ki zagotavlja, da kamen čvrsto počiva na podlagi.
Ob dobremu, podolgovatemu in relativno ploščatemu kamenju ne smete v zidu nikdar ustvariti vertikalnih rež (tudi ne, če imate opravka s slabšim kamenjem), ki se nadaljujejo iz ene plasti kamenja v drugo, ker to nevarno zmanjša njegovo stabilnost. Napetosti se bodo koncentrirale na najšibkejši točki; zid se bo na tem mestu sčasoma zgubal in porušil. Vsak kamen mora počivati na dveh drugih v spodnji plasti. Preprosto pravilo »dva kamna čez enega, eden čez dva« ustvarja plastno prekrivajočo se čvrsto in stabilno konstrukcijo ter lep videz zidu. Poseben izziv pomeni gradnja zidov iz okroglega kamenja in kršja, ki zahteva kar neke vrste šesti čut za ugotavljanje, kateri kamni gredo kam in kako jih postavimo. To veščino lahko pridobimo le z izkušnjami.
Obdelava kamenja
Prevelike kamne ali kamne s štrlinami, ki jih ni mogoče umestiti v zid, je treba obdelati. V takih primerih vzemite široko dleto in izdolbite zarezo, globoko od 0,5 – 1,5 cm okrog mesta, ki ga želite odstraniti. Odvečen kos odlomite. Morda si boste morali oskrbeti nekaj opreme za tako delo, kot na primer težko kovaško kladivo. Če se ob udarcu kladiva zaiskri, imate najbrž opravka z vulkansko kamnino. Bolje je, da za tak kamen najdete kakšno drugo mesto, kjer se bo prilegal, sicer boste potrošiti preveč časa za njegovo obdelavo.
Kadar razbijate kamen, obvezno nosite zaščitna očala in rokavice.
Zapolnjevanje praznin na licu zida
Praznine, ki se kljub vsemu trudu večkrat pojavijo med kamni na licu zida zaradi nepravilnih oblik naravnega kamna, zapolnite s kamnitim drobirjem, ki ga boste nabrali iz odpadnega materiala ali z manjšimi kamni, ki jih lahko stolčete in prilagodite z zidarskim kladivom. Namestite jih, ko bo plast zida že zgrajena. Drobni kamni učvrstijo lego robnikov. Vstavljamo jih vedno na zunanji, vidni strani zida, s čimer vplivamo tudi na njegov estetski videz.
Vrhnja plast
Za zaključek zidu na vrhu izberite velike ploščate kamne; naj bodo največji možni, s katerimi lahko še rokujete. Pred tem zgornjo plast posujte z zemljo, da se bodo ploščati vrhnji kamni (skrile) čvrsto prilegli podlagi. Zemlja bo enako kot malta povezala in učvrstila ležišče zadnjemu sloju kamenja.
REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).
