Že v pripravah na novo, torej sedanjo, finančno perspektivo 2014 – 2020 je kazalo, da se obnovi kulturne dediščine ne bo več dajalo takšnega poudarka kot pred tem. Prizadevni deležniki na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije so v obupnem poskusu ohraniti raven podpore obnovi kulturne dediščine na podeželju izdali zajetno predstavitev v tej publikaciji, kaj vse je bilo storjeno za obnovo kulturne dediščine v prejšnji finančni perspektivi.
Mnogi lastniki enot kulturne dediščine še danes podoživljajo te zlate čase v pričakovanju, da bi lahko v enaki meri računali na nepovratna sredstva za obnovo. Tega žal ni več.
Ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi in 323 Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, sta tista ukrepa, ki sta zagotovo največ prispevala k ohranjanju dediščine na podeželju.
Domačija Pr' Bernardća Popetre 6
Za ukrep 322 je bilo na podlagi osmih javnih razpisov izdanih 277 pozitivnih odločb. Podpore za obnovo in razvoj vasi izboljšujejo kakovost življenja v podeželskih območjih in tako prispevajo k privlačnosti vaškega okolja, kot bivanjskega prostora, in potenciala za razvoj drugih dejavnosti, še posebej turizma. Glede na predmet podpore, je bilo največ vlog in največ sredstev odobrenih za obnovo in izgradnjo večnamenskih zgradb skupnega pomena za medgeneracijsko druženje, kulturno-umetniško, športno in drugo prostočasno dejavnost lokalnega prebivalstva na podeželju.
Za ukrep 323 je bilo objavljenih šest javnih razpisov, na podlagi katerih je bilo izdanih 160 pozitivnih odločb. Podpore odobrenim projektom prispevajo k ohranitvi dediščine na podeželju ter omogočajo povezovanje kulturne dediščine, naravnih vrednot ter kulturne krajine z razvojem turizma in preživljanjem prostega časa, poleg tega pa prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju in posredno vplivajo tudi na večjo gospodarsko vitalnost podeželja. Po namenu odobrenih naložb je bila večina odobrenih vlog (85 odstotkov) za obnovo nepremične kulturne dediščine na podeželju, 8 odstotkov za muzeje na prostem in prostore za postavitev razstav stalnih zbirk etnološke dediščine ter 7 odstotkov za ureditev in izgradnjo tematskih poti. Upravičenci iz naslova tega ukrepa so bile fizične osebe (60 odstotkov), občine (27 odstotkov) in pravne osebe (teh je bilo 13 odstotkov).
Tradicionalna istrska kmečka hiša v Stepanih
V oči bode podatek, da sta bili v Slovenski Istri iz naslova ukrepa 322 obnovljeni le dve enoti kulturne dediščine (v Popetrah in v Stepanih). Iz ukrepa 323 pa nič. Dobro se spomnim, da sem enega možakarja iz MOK povprašal ali se ne bi dalo doma v Sočergi obnoviti s sredstvi iz ukrepa 323. Pa mi je odvrnil, da občina to že počenja in načrtno obnavlja vaške ter zadružne domove po vaseh. Lahko da, toda očitno ne z zastonjskimi sredstvi iz ukrepa 323 in tudi sočerški zadružni dom ni obnovljen, prej prodan.
Vir:
http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/obnova-objektov-kulturne-dediscine
