Združenje za suhi zid (angl. Dry Stone walling Association – DSWA) skrbi za izobraževanje, obveščanje in združuje vse, ki jih taka tehnika gradnje s kamnom veseli. Sogovornik Norman Haddow pove, da so ob ustanovitvi nove veje združenja na Škotskem ustanovili še Odbor za učenje kmetov. Odbor je dobro sodeloval z lokalnimi oblastmi, ki so politično in finančno podprle njihove strokovne napore. Organizirali so kar nekaj tečajev o tehniki gradnje suhega zida za kmetovalce – lastnike zidov. Odziv je bil precejšen in tako so uspeli pri prenosu teoretičnih in praktičnih znanj gradnje suhega zida. Poleg znanj in izkušenj so posredovali tudi vrednoto zavedanja kulturne dediščine. Rezultat sta bila bolje urejena kulturna krajina in večji turistični obisk območja.
Angleško združenje za suhi zid (DSWA) pri izobraževanju pozna nekaj stopenj.
Prvi tečaj je osnovni tečaj, na katerem udeleženci spoznavajo tehnike, orodja in načine obdelave kamna. Osnovni dvodnevni tečaj omogoča vpogled v skladanje kamnov v zid.
Druga stopnja zajema nadaljevalni tečaj, na katerem predstavijo dodatne načine skladanja zidov in izvedbe zaključka zidov.
Tretja stopnja pokriva tematiko opornih zidov in enostranskih zidov, kot na primer škarpe in terase. Tehnika se delno spremeni in zaostri se natančnost izvedbe spojev med posameznimi kamni. Enostranski zidovi imajo drugače obdelane strani zidov, zunanje lice ima estetsko vrednost in notranje lice ima statično vrednost, obe pa služita funkciji – statično in trdno vzdržljivo v času.
Ko tečajniki opravijo vse te prve stopnje, so nared za stopnjo mojstra suhega zida. Tečaj za mojstra ni preprost. Ima določene naloge: izvedba loka, stebra in normativ 7m2 suhega zida na dan.
Gospod Norman nadalje pravi, da je gornje kar zahtevna norma. Vendar se je treba zavedati, da je tečaj za mojstre namenjen tistim, ki se bodo s tem ukvarjali na trgu profesionalno. Od svojega dela morajo preživeti. Na tej stopnji so pomembne predhodne izkušnje in znanje.
Grobo rečeno se tečajev za mojstre udeležujeta dve vrsti udeležencev. Prvi so tisti, ki želijo to delo opravljati v praksi z resnim pristopom in s spoštovanjem do naročnikov. Druga skupina udeležencev pa so tisti zanesenjaki, ki jih to delo izredno veseli in ki jim naziv mojstra pomeni častno priznanje njihovih lastnih naporov.
In sedaj še ena njegova zgodba: »Pred leti sem bil v komisiji za oceno škode na zidu ob neki vili. Zid se je namreč v letu dni porušil in bilo je jasno, da zaradi slabe izbire kamna in ne zaradi tehnike zidanja. Nato smo zid s primernim kamnom popravili. Takrat je k meni pristopil lastnik vile in me odločno vprašal, koliko časa bo sedaj stal ta naš popravljeni zid, pa sem mu odvrnil, da bo zid brez vzdrževanja preživel skoraj sto let. V isti sapi pa sem ga vprašal, koliko časa misli, da bo stala njegova steklena vila. Pa mi je odgovoril takole, da mu je izvajalec del dal kar 10 let garancije na material. Potem pa se je zamislil in molčal.«
Celoten pogovor je na tej povezavi.
Mimogrede, Norman Haddow je sodeloval pri postavitvi Kraškega vrta Pepina zgodba na prestižni razstavi Chelsea Flower Show leta 2013, kjer je izvirni kraški vrt požel veliko priznanj.
Avtor Pepine zgodbe Borut Benedejčič in koordinatorka projekta Tanja Godnič sta se z njo predstavljata v kategoriji umetniških vrtov oziroma “Artisan Gardens”. Imela sta polne roke dela celih 14 dni potem ko je iz Sežane odpeljal tovornjak s 16 tonami tovora za postavitev kraškega travnika s kamnito pastirsko hiško v Londonu.
Več pa na tej povezavi.
Vir:
http://www.dragodid.org/materijali/NORMAN%20HADDOW.pdf
http://www.primorske.si/Primorska/Srednja-Primorska/Zmaga-je-ze-biti-v-Londonu.aspx
