Predvsem flišnati predeli imajo debele sedimentne plasti, ki v nekaterih rečnih dolinah (npr. Dragonja) sežejo tudi do 5 m globoko, da pridemo do rimskodobnih plasti. Kraški rob je tozadevno prizadet v obratni smeri, saj tanke plasti zemlje hitro izpostavijo prazgodovinske naselbinske ostanke uničevanju. Kakor koli v ob koncu 19. in začetku 20. stoletja, ko se je arheološka stroka uveljavila tudi na Primorskem, se je raziskovalec Carlo Marchesetti podal raziskovati najbolj vidne naselbinske ostanke, to je tiste, ki so bili na vrhovih gričev, ki so vsled pogoste sečnje kot osamelci štrleli nad pokrajino.
Plast zemlje nad zgodovinsko plastjo je na gradišču Gradec zelo tanka, saj je lokacija izpostavljena stalnim vplivom podnebja, ki onemogoča nabiranje novih pokrivnih plasti.
Marchesetti je za razliko od nekaterih svojih kolegov te naselbine pravilno interpretiral kot prazgodovinske. Raziskoval je izključno višinske z obzidji utrjene naselbine, ki jih je imenoval castellieri in opredeljeval v bronasto in železno dobo. Danes vemo, da so se ljudje na nekatere vzpetine naselili že v času neolitika (6.-4. tisočletje pred n. š.), prav tako so jih poseljevali v bakreni dobi (3. tisočletje pred n. š.). Prvo obdobje, ko zagotovo vemo, da so višinske naselbine tudi obzidali pa je bronasta doba (2. tisočletje pred n. š.). Primer dobro raziskanega kaštelirja – to je obzidane višinske naselbine, je Monkodonja na kraškem delu Istre pri Rovinju. Naselbina je bila naseljena hipoma z že izdelanim načrtom poselitve. Naseljenci so posekali apnenčaste sklade na vrhu vzpetine in jih uporabili za zidanje dveh obrambnih zidov v tehniki kiklopskih zidov. Iz zasnove naselbine se da razbrati močno družbeno razslojenost na bogati-vladajoči sloj na akropoli, nižji sloj obrtnikov - zgornje mesto takoj za obzidjem akropole in nizek sloj vsega ostalega prebivalstva-spodnje mesto, ter brezpravnih ljudi, ki so prebivali izven obzidja.
Ostaline glavnega utrdbenega zida gradišča Gradec od blizu
Naselbina je bila ob koncu bronaste dobe (12. stol. pred n.š.) povsem opuščena. Podoben način gradnje se ohrani še v železno dobo 1. tisočletje pred n. š., ko se pri poselitvi bolj izrablja naravne danosti. Prav tako je akropola posebej obzidana, vendar običajno le s prečnim kamnitim nasipom (ne s celotnim krogom, kot je to primer na Monkodonji). Primer deloma raziskanega dolgotrajnega kaštelirja je Kaštelir nad Kortami pri Izoli, kjer so bili najdeni ostanki poselitve od neolitika dalje. Obzidje pa sodi v bronasto in kasnejšo železno dobo. Nekateri popravki obzidja segajo tudi v zgodnje rimsko obdobje, kar kaže na to, da je bila naselbina še živa po rimski osvojitvi v 2. stol. pred n. š.
Utrjena naselbina Gradec ali sv. Kvirik leži na kraškem robu. Obzidje dobro sledi naravni konfiguraciji terena, kar nakazuje, na optimalno izrabo prostora. Gre za večjo naselbino, na kateri je v času polne poselitve lahko živelo tudi do 1000 ljudi. Na žalost se akropole samo s pomočjo topografije ne da določiti. Zagotovo pa je iz zraka vidno, da je jugovzhodni del obzidja bil kasneje predelan. Prav tako je to najvišji del ohranjenega obzidja, ki je bil pred kratkim tudi precej uničen. Glede na topografske podatke, naj bi bil naseljen v bronasti, železni in tudi kasnejši rimski dobi. Za natančnejšo datacijo pa bi potrebovali tudi arheološke raziskave (površinski in podpovršinski pregledi, izkopavanja).
Mistična podoba dela gradišča z novodobno pokopališko cerkvijo in pokopališčem
Na krasu je bil od nekdaj problem pridobiti vodo. O morebitnem naravnem vodnem zbiralniku nam priča brezno na jugozahodnem robu naselbine. Sicer pa so si ljudje že zelo zgodaj znali zalogo vode pridobiti z zidanimi vodnimi zbiralniki. Na prazgodovinskih kaštelirjih so bile cisterne običajno vsekane v živo skalo in obložene z glino, Rimljani pa so jih zidali z živoapneno malto. Plast zemlje, ki prekriva celotno površino je zelo tanka, zaradi tega smemo domnevati, da so arheološke plasti že poškodovane. Dodatna škoda se dela tudi z izruvanjem dreves in nasipavanjem nove zemlje. Predlagamo, da se drevesa sekajo še ko so manjša, panji pa naj se na mestu kontrolirano sežigajo in ne ruvajo. Prav tako ni primerno metanje odpadkov v prej omenjeno brezno. Predlagamo čistilno in raziskovalno akcijo, ko bi se brezno očistilo in tudi jamarsko raziskalo.
Vidnih ostankov je po 2000 letih malo, zato bo treba zastaviti raziskave, da bi dopolnili sliko gradišča Gradec
Ob tako veliki naselbini se nam zastavi vprašanje kje so grobovi. Običajno so bila grobišča v samem obrambnem obzidju ali pa ob poti, ki je vodila na kaštelir. Nekateri grobovi so bili tudi znotraj naselbine ali pa so se znašli tam zaradi kasnejše širitve naselbine. Ob celostni predstavitvi najdišča, bi bilo zagotovo potrebno raziskati širše območje kaštelirja, ki sega tudi ob danes obstoječi poti.
V upanju na vaše sodelovanje pri nadaljnjih raziskavah in vzpostavitvi arheološkega parka Sv. Kvirik vas lepo pozdravljam
Maša
