Naslednjo ravnokar razpisujemo.
Mlini, kaj je to.
So vasica na slovensko – hrvaški meji do katere pridete po dolini reke Reke pod Sočergo. Vode je na pretek; tu prihaja na plano voda iz Movraške doline v močnem toku. Hrvati ji pravijo Bračana. Izvira na slovenskem ozemlju, poganjala je tri mline, na kar prestopi državno mejo in jih je poganjala še nekaj. Torej Mlini, je prav?
Meja je prav zanimiva. Sosednja hiša kmečkega turizma v Mlinih je tretjino na Slovenskem, preostalo pa na hrvaškem ozemlju. Pazite torej kje se zadržujete. Edini delujoči mlin je tisti od Feručota Pavliča. Ugibajte trikrat od kod je Feručo doma – ja iz Pavličev vendar!
Spodaj pa gledamo v smeri njegovega mlina
Feručo je tudi kapo di škvadra. Želi obnoviti mlin in sosednje hiše v skladno turistično celoto. Marsikaj je že narejenega. Tudi te hiše spodaj, ki bodo gostile turiste in jim nudile prijetno in udobno prenočišče.
Naša naloga pa je bila bolj preprosta: obleči zadrževalni zid v kakovostni tehniki suhe gradnje in tako dati poudarek zunanjemu bivalnemu prostoru tako, da določujoče vpliva na celoten ambient.
He, he, za dober zid moraš imeti tudi dober material. Tako je šlo kar nekaj časa za njegovo priskrbo in delavnice nekajkrat nismo mogli izvesti tako kot bi si želeli. Tako da njeno trajanje tudi ni tako problematično. Vmes so bili še dnevi s slabim vremenom – vse česar si človek niti ne želi na delovišču.
Strogo zaupno. Obiskala nas je tudi Eda Benčič Mohar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Pirana. Kondicije so bile tokrat izjemne. Imeli smo naročnika, ki ceni kulturno dediščino, izvajalca, ki razume obnovo in tehnike ter seveda strokovno oporo institucije. Izšlo se je po zvezdah. Tudi tako, da se spomnim lastne izkušnje pri obnovi Mihotove domačije v Pisarih: »Nikar ne lišpajte domačije!«
Verodostojnost daje ambientu namreč le njegova polna oživitev v izvirni obliki. Feručo je čisti profiter. Nenadoma se je rešil dosti stroškov.
Ti mlini so bili nekdaj velika stvar. Sergij, ki je skupaj z Dejanom gradil suhi zid v Mlinih se igrivo spomni svojega otroštva v Karlih – vasici na pol poti med Mlini in Pregaro. Tam so postajali Pregarci - to delo je bilo namenjeno predvsem ženskam - med svojo potjo do malna in nazaj. Nosili so vreče žita v mlin, nazaj pa moko. V Karlih so se ustavili, odpočili, popili izvirsko vodo in jo nato mahnili navkreber v strmi breg do Abramov na pregarski planoti in naprej. Kdaj pa kdaj pa so tam tudi prespali.
Tako, sedaj pa nazaj k našemu zadrževalnemu zidu.
Začetek zida iz masivnih kamnov, kjer so morali poprijeti tudi štirje in hkrati uporabljati dobro tehniko premikanja velikih kamnov.
Pri takšni višini zida kot je na sliki so pritiski zemljine za njim zelo veliki. Lastnik se je odločil za izdelavo betonskih temeljev in notranjega opaža. Primerna rešitev, saj se je tudi v času gradnje posul del zemljine, ki jo je zid zadržal brez težav.
Pri vsakem zadrževalnem zidu je pomembno je odvodnjavanje za zidom – voda mora odteči čim prej, da razbremeni pritisk na kamniti zid. V nasprotnem primeru začne zid delati »trebuh«.
Tekstura zida je lepa za oči. Suhozidarji so upoštevali razporeditev kamnov v plastnicah. Če plasti zaradi večjega kamna ni bilo mogoče ujeti v eni plasti, so jo ujeli v naslednji. To daje kamnitemu zidu estetski izgled in ga seveda temeljito razlikuje od zidov iz obdelanega kamna vtopljenega v cementno malto.
Med težave pri zadrževalnih zidih običajno sodi tudi slabo temeljenje. Izkop temeljev sicer ni nič posebnega; kopljemo do trde podlage oziroma siromašne zemlje, kar običajno ne pomeni več kot kakšnih 20 cm globoko ali celo manj. Brez dobrih temeljev se zadrževalni zid posuje na nižjo parcelo ali pot.
Naš zadrževalni zid ima vse značilnosti kakovostnega zida. Poleg že omenjenih plastnic je izrazito vzdolžno (in globinsko) prekrivanje kamnov – en kamen čez dva, dva čez enega izmenjaje.
Večje vrzeli pokrivamo z vdelovanjem manjših kamnov; nekatere pri sami gradnji ko skrbimo za statično trdnost zida, preostanek pa zadelamo ob finalizaciji zida.
Zid je nagnjen rahlo navznoter kar je značilnost zadrževalnih zidov
In še mlinski kamen, saj smo vendar v Mlinih
Nove delavnice suhozidne gradnje so na vidiku. Pri suhem zidu je tako kot pri plavanju. Kaj nam bo vsa teorija; ko si v vodi moraš znati ostati na površini.
Vinko Pisar
