Ta mali kraj je znan po svojih solinah, ki so v stoletjih močno prispevale h gospodarskemu razvoju okolja. Prvotna močvirnata tla, ki so nastala zaradi stika morja in kopnega, je človek preoblikoval v solinska polja že v srednjem veku.
Arheološke najdbe in pisni viri omenjajo kraj že v rimskem času, soline pa že v 12. stoletju. V pisnih virih se Sečovlje in Sečoveljska dolina omenjata v najstarejši pergamentni listini iz leta 1173, ki jo hrani Piranski arhiv.
Pridelovanje soli so modernizirali v 14. stoletju, razcvet pa so doživele v času Avstro-Ogrske. Soline so obsegale 508 ha in od 24. aprila (sv. Jurij) do 24. avgusta (sv. Jernej) preživljale okoli 500 družin, ki so živele v solinarskih hišah. V eni od njih je sedaj Muzej solinarstva, celotno območje pa je razglašeno za krajinski park. Središče kraja je ob cerkvi sv. Martina iz leta 1822. Hrib Krog leži 132 m visoko nad Sečovljami, kjer je bil benediktinski samostan do leta 1947 in cerkvica sv. Onofrija iz leta 1432. V letih 1937–1970 je tu deloval rudnik črnega premoga.
Solinarstvo še danes ostaja kot delujoča panoga na delu od skupno 700 hektarjev solinarskih polj.
Na predelu starih, zapuščenih solin se nahaja solinarski muzej, v katerem lahko občudujemo razvoj solin in način življenja solinarjev tekom stoletij vse do današnjih dni.
Zgodovina
Arheološke najdbe in pisni viri omenjajo kraj že v rimskem času, bližnje soline pa že v 12. stoletju. Pridelovanje soli so modernizirali v 14. stoletju, razcvet pa so doživele v času Avstro-Ogrske. Sečoveljske soline so nekoč obsegale 508 ha in od 24. aprila (Sv. Jurij) do 24. avgusta (Sv. Jernej) preživljale okoli 500 družin, ki so živele v solinarskih hišah. Ena od njih je sedaj Muzej solinarstva, celotno območje pa je razglašeno za krajinski park.
Benediktinski samostan sv. Onofrija na Krogu
Preteklost Kroga, imenovanega tudi Višina, sega v neznano preteklost, njegov položaj na vrhu grebena med rekama Drnico in Dragonjo nad ledenodobno ravnico pod seboj, daje slutiti pisano verigo poselitev, katere predzgodovino kronist Luigi Perentin umešča vsaj dva do tri tisoč let v preteklost. Ilirsko gradišče, rimska utrdba, grajsko poslopje, kaštelir, pozneje samostan. Zemljevid solin iz leta 1139 že prikazuje Krog, zapisi ga omenjajo kot villo franco, prosto vas, ki ni plačevala dajatev fevdalnemu gospodu. Samostanska cerkev je posvečena sv. Onofriju, katerega čaščenje so v te kraje prinesli Bizantinci in križarji. Benediktinci so poslopja in 775 ha zemljišč prejeli z oporoko grofa Francesca Grisonija, po smrti njegovega edinca. Samostan je deloval do leta 1945, ko so ga zapustili zadnji menihi.
Rudnik Sečovlje
V kraju je med leti 1935 in 1972 deloval rudnik črnega premoga, z dolžino rovov 3635 m.
Informacije – turistično društvo Sečovlje
Predsednica: Mirela Flego
Sečovlje 24
SI-6333 Sečovlje
T: +386 (0)5 672 06 50
F: +386 (0)5 672 60 55
Gibanje števila prebivalcev:
Leto: 2002 2008 2012 2015 2022
Število preb: 910 919 804 781 837
Vir:
http://www.portoroz.si/si/portoroz-in-piran/okolica/secovlje
https://sl.wikipedia.org/wiki/Se%C4%8Dovlje
