Udeleženci so najprej prisluhnili trem zanimivim temam. Eda Benčič Mohar iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine, OE Piran je najprej spregovorila o vrstah, stanju in prednostih suhozidne gradnje. Poudarila je, da kulturno krajino in tradicionalna naselja slovenskega obalnega zaledja v veliki meri sooblikujejo kamnite suho grajene konstrukcije. Najobsežnejši območji kulturne krajine sta Kraški rob in Notranja Istra, znotraj teh ima veliko naselij status kulturnega spomenika oziroma kulturne dediščine. Kulturna Krajina se je oblikovala dolga stoletja/tisočletja, že od časa, ko so se ljudje začeli ukvarjati s poljedelstvom in se stalno naselili.

Miše Renić iz hrvaške zadruge Dragodid je podal suhozidno dimenzijo celotnega Vzhodnega Jadrana. Že tisočletja so naši suhi zidovi v funkciji ekonomske valorizacije področja. Nastale so zanimive pojavne oblike, ki kažejo na iznajdljivost človeka v okolju, ki ni bilo vedno izdatno in prijazno do prebivalcev.

Vinko Zupančič iz zavoda Traven je osvetlil tehniko gradnje suhega zida in izkušnje v povezavi z njegovo izdelavo ter priporočil ogled spletnega portala www.traven.si, ki se ukvarja s vprašanji suhega zida, ohranjanjem kulturne dediščine in njeno ekonomsko valorizacijo.

Udeleženci delavnice so si praktične primere suhozidnih gradenj ogledali na primeru vasi Padna. Seznanili so se s primeri dobre prakse v naselju, ki so sprožili uresničevanje zamisli o razpršenem hotelu. Padna je dober primer kako lahko turizem v tej razmeroma dediščinsko ohranjeni vasi v Slovenski Istri postane gibalo razvoja s tem, da prisegajo na suhi zid v njegovih številnih pojavnih oblikah.

Delavnica se je zaključila z okroglo mizo in zanimivo razpravo o potencialih razvoja na podlagi suhozidnih gradenj.

Zapisal: Vinko Zupančič