Območje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem, južno od Ankarana z muljevito, vlažno in plitvo morsko obalo z obsežnim sestojem obmorskega ločja tvori redek habitatni tip sredozemska slana travišča. Posebnost sestoja sta dve halofitni vrsti, obmorski lan, za katerega je to eno od dveh znanih nahajališč v Sloveniji ter klasnata tavžentroža, ki v Sloveniji uspeva samo tukaj. Na robnih delih območja se je razvil sestoj ozkolistnega jesena, ki je v slovenskem merilu redek tip poplavnega gozda. Na stiku z morjem so oblikovani muljasti in peščeni poloji, ki so kopni ob oseki. Slani travnik, edini tovrstni v Sloveniji,je vključen v ekološko omrežje Natura 2000, saj predstavlja v evropskem merilu ogrožen tip življenjskega prostora.
Zavod RS za varstvo narave že skoraj desetletje ureja območje slanega travnika. Na temu območju so leta 2006 postavili leseno pešpot, ki omogoča ogled območja, ne da bi se travnik poškodoval. Več let zapored izvajajo tudi akcije odstranjevanja zarasti na travniku – tako ročno, s škarjami, kot strojno – košnja in mulčenje. Najbolj primeren čas za te aktivnosti je zimski čas, ko narava počiva. Tako pri odstranjevanju netravniških vrst (robida, poganjki dreves in grmovnic), ne poškodujejo redkih slanoljubnih rastlinah.
Od leta 2011 čiščenje izvajajo strojno, s pomočjo podjetja, ki upravlja tudi naravni rezervat Škocjanski zatok. Travnik je sedaj mnogo manj obremenjen z invazivnimi rastlinami, med katerimi ga je najbolj ogrožala amorfa. Amorfo so v letu 2011 večinoma strojno izkopali, kasneje pa obvladovali z rednim mulčanjem. Mulčanje preprečuje tudi razrast drugih, bolj konkurenčnih rastlin, npr. trstičja in omogoči redkim rastlinam, da se obdržijo. V letu 2012 so večjo pozornost namenili prodiranju gozdnih vrst iz severne strani na travnik, tako da so mlade primerke dreves ostrolistnega jesena odstranjevali z motorno žago, letos pa so se bolj posvetili vzhodnemu delu – proti Sv. Katarini, kjer je zaradi razraslega trstičja obmorski lan slabše uspeval. Predvidevajo, da se bo z vzpostavitvijo zanj boljših ekoloških razmer razširil in zacvetel tudi na tem delu travnika.
Zlato rumena podoba travnika v času cvetenja je dokaz, da so večletna prizadevanja za ohranitev travnika že obrodila sadove. V lanskem letu je Mestna občina Koper pristopila k obnovi že nekoliko poškodovanih delov lesen pešpoti, ki poteka nad travnikom, zato območje služi kot učilnica v naravi.
Sredozemski slani travnik
Območje med Sv. Katarino in Sv. Nikolajem predstavlja za vzhodno jadransko obalo redek, za slovensko pa edini primer morskega obrežja, kjer to ni strmo, kamnito ali peščeno, pač pa muljasto, vlažno in plitvo. Zaradi tega je vodni režim drugačen kot na flišnatem ali apnenčastem obrežju, razlikuje pa se tudi od vodnega režima na solinah. Zato je na tem območju najti rastlinske vrste oz. združbo, ki naseljuje ta del slovenskega morskega obrežja. Ta je dobila ime po morskem ločku (juncus maritimus). Posebnost sestoja sta dve halofitni oz. slanoljubni vrsti, ki uspevata v Sloveniji samo tukaj. To sta obmorski lan (linum maritimum) in klasasta tavžentroža (centaurium spicatum). Obe halofitni vrsti, ki sta do nedavnega veljali za izumrli, sta uvrščeni na rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije kot prizadeti vrsti. Obe vrsti sta v omenjenem sestoju dovolj številčni, da se populacija sama vzdržuje. Prva nas razveseli spomladi z drobnimi rumenimi cvetovi, nekoliko kasneje pa rožnato zacveti še klasnata tavžentroža. Na muljastih, vlažnih in slanih tleh pri Sv. Nikolaju poleg značilnega obmorskega ločka uspevajo še mnoge druge zanimive rastline, kot so trst, obmorska nebina, obmorski oman, cornutijev tropotec in modrikasti pelin. Poudariti velja, da je omenjen sestoj posebnost tudi v okviru slovenske halofitne vegetacije. Sestoji obmorskega ločka so navadno z vrstami revni in tvorijo le ozke pasove, tukaj pa je razvit rastlinsko zelo bogat in obsežen sestoj.
Vir:
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=68&id_informacija=662
http://slovensko-morje.net/index.php?page=product&product_id=610&category_id=9
