da ko imajo za seboj Giriče in most, ki prečka potok Fenedo, lahko kmalu vidijo ostanke prve hiše v Solnah. Sicer se majhen zaselek skrije med trte v bregu nad cesto.
Solne so zaselek sestavljen iz le treh hiš. V njem so bolj ali manj občasno prebivale tri, oziroma nekoč celo štiri družine. Izjema je družina Jerebica, ki tukaj živi od vedno. V Solnah so bile večinoma kortine, na katerih so družine iz Krkavč preživljale poletne mesece in bile tako bližje rodovitni zemlji v dolini reke Dragonje. Poleg družine Jerebica so v Solnah živeli še Petaroševi in Grižonovi. Po pripovedovanju domačinov pa je bila tu še ena kortina, na kateri je živela še ena družina Grižon, ki je prišla iz zaselka Hrib. Danes od te kortine ni ostalo nič več.
O izvoru imena zaselka obstaja več različic. Ena govori o tukajšnji zemlji, ki ni ne rdeča ne siva in je tako kot sol razjedala noge bosonogim kmetom. Druga pa se navezuje na iznajdljivega možakarja iz Soln, ki je izdeloval osolnike za brušenje kos. Obstaja še tretja, ki pravi, da je v davnih časih do sem segalo morje in so bile tukaj soline.
Iz časov, ko so bile Solne bolj obljudene, so se ohranile zgodbe o veselih mladih fantih, ki so radi igrali na karte, igrali moro in se družili z ostalo krkavško mladino, ki je štela tudi dvesto ljudi starosti od dvajset do petindvajset let. Skupaj so obiskovali "šagre" tako na slovenski kot na hrvaški strani.
Po drugi svetovni vojni se je zaselek skoraj popolnoma izpraznil, saj majhne kmetije niso več zadoščale za preživetje družin. Tako so ljudje odhajali na delo v sečoveljski rudnik.
Zaselek se nahaja vzhodno od njiv v Ukovici, ki segajo vse do meje s sosednjim zaselkom Giriči. Od Sv. Mavra deli Solne predel imenovan Na krogu, kjer cesta Krkavče-dolina Dragonje naredi oster ovinek za 180 stopinj. Zahodno ozemlje Soln sega do Velikega žleba in potoka Fenede, ki teče po njem. Pod zaselkom, čez cesto, se razširja dolina reke Dragonje, natančneje njen predel imenovan Senjak. Tukaj reka Dragonja ponuja obilo presunljivih prizorov neokrnjene narave.
Vodovoda žal še danes zaselek ne premore, kar pomeni precejšen napor za družino Jerebica. Zelo so veseli, da imajo vsaj električno napeljavo, ki je sem prišla že leta 1956 in omogoča črpanje vode iz okoliških izvirov, ki pa žal poleti presihajo.
Predvsem bližina neokrnjene narave in odmaknjenost od centrov je privabila ljudi, da so si zgradili majhen vikend pod cesto in dali novo življenje zaselku.
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
