Rotunda je iz sredine 11. stoletja. Kažejo se romanske in celo starejše slogovne značilnosti. Verjetno najstarejši ohranjeni stavbni spomenik Kopra, ki ga Zadnikar uvršča v karolinško dobo (imela je vlogo krstilnice). Dodane so redke plitve lizene; rekonstruirana - napis z letnico 1694 (dodana vhodna partija) in kasneje prezbiterij.
Rotunda sv. Elija spada med najstarejše ohranjene sakralne stavbe v Sloveniji. Njena gradbena struktura še ni natančno raziskana. Iz Naldinijevega (koprski škof) opisa in starejše literature izvemo, da je bil prvotni vhod na zahodni strani, medtem ko je na vzhodni, kjer je sedaj vhod v rotundo, stal nekdaj »nobile altare« s sliko Marijinega kronanja Benedetta Carpaccia.
Ker je bila postavljena izven takratnega prvotnega – notranjega obzidja je najbrž služila prebivalcem Caprisa/Caprae/Copra/Kuopra, ki so zasedali vzhodni del otoka, izven Justinopolisa. V začetku drugega tisočletja je služila kot krstilnica tudi izolanom, čigar cerkveno osebje ni smelo krstiti v njihovem kraju – bile so neke razprtije med Trstom in Izolo, pa so izolani morali z barkami pripluti v severni mandrač, pozneje imenovan kot mandrač izolskih vrat, pa skozi mestna vrata, pozneje tudi imenovana kot izolska vrata, pa po ulici, tudi preimenovani po izolskih vratih, dokler niso prišli do te krstilnice, kjer so mali izolani postali koprčani. Nekako obratno kot sedaj ko mali koprčani postanejo izolani čim pokukajo na ta svet, tam gor na hribu.
Opis lokacije:
Dijaška ulica. Globlje v ozki ulici (na začetku mestne četrti, imenovane Bošadraga) ob palači De Belli (v Cankarjevi ulici); v srednjeveškem mestnem jedru.
Zanimiv je zid ob ulici ki gre mimo Rotunde za katero je bil vrt palače Belli. Ta zid je bil namreč meja med četrtmi Bošadraga in Izolska vrata. Na zadnji sliki je že razvidno da vrt jemlje počasi izginja in v kratkem so ga darovali novemu božanstvu – avtomobilu.
Tekom stoletij je bila rotunda večkrat renovirana in opremljena s slikami v tistem času priznanih slikarjev. Tako so leta 1537 rotundo opremili s sliko Benedetta Carpaccia Kronanje device. Slika je bila na tem mestu do preselitve v Pretorsko palačo, od tam pa je šla v mestni muzej. Namesto nje je koprski slikar Kočever med vojnama opremil rotundo z lastnimi platni, ob najnovejši restavraciji pa je poslikave naredil Orlando iz Furlanije. Originalno sliko Benedetta pa so pred vojno odpeljali v Italijo, kjer se še danes z njo hvalijo in jim na misel ne pride da bi jo vrnili.
Viri:
https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b
https://kuopranbot.si/rotonda-rotunda-svetega-elije/?_gallery=gg-153-687
Foto album: https://kuopranbot.si/rotonda-rotunda-svetega-elije/