Z veseljem vam predstavljava najino kmetijo v Sokoličih, krasni vasici v istrskem zaledju. Vasica je odmaknjena od mestnega vrveža, sredi neokrnjene narave.

Na kmetiji vam ponudiva prijazno domačo postrežbo in lastne izdelke kot so ovčji sir, skuta, sirotka, odlične domače klobase in različne doma narejene žgane pijače.

Po predhodni najavi lahko pripraviva kosilo ali večerjo za skupine do približno 15 oseb.

Več na tej povezavi.

Kako do nas
Do Sokoličev pridete tako, da v Sočergi pri gostilni Sočerga zavijete proti Tuljakom oziroma greste po asfaltirani cesti mimo Zadružnega doma. Takoj za gostilno opazite na desni strani ceste podolžen kup oziroma hribček ob cesti. To bi lahko bili ostanki konventa (samostana), ki ga je porušila Napoleonova vojska davnega leta 1809, ko se je potikala po teh krajih.

Ko peljete mimo zadnje hiše v Sočergi na levi strani boste po nekaj sto metrih šli mimo razvalin cerkvice sv. Evfemije. Vidnih znamenj ni več, mesto pa boste našli tako, da ste pozorni na puč na levi strani, nad katerim je stala prvotna cerkev sv. Evfemije. Kamenje so nato porabili za gradnjo današnje cerkve v Sočergi. Pravijo, da so del kamenja porabili tudi za gradnjo hiše v Lukinih, ki da je zaradi tega zakleta. Ta hiša je danes žal opuščena, na zidu pa se vidijo veliki kamniti bloki kiklopskih razsežnosti.

Kakšen kilometer naprej zavijete v Tuljake, staro še ohranjeno istrsko vasico, peljete skozi in čez kilometer in pol pridete po asfaltirani cesti do Sokoličev.
Pred vasjo vas bo pozdravil lepo obnovljeni puč, za njim pa gospodarski del posestva Sokoliči z domačimi živalmi. Še nekaj sto metrov naprej prispete do hiše.

Okoliške lepote
Malo pred pučem je tabla, ki vas usmeri proti znanemu slapu Veli vir za kar potrebujete kakšne pol ure hoje v eno smer. Potem pa bi že potrebovali domačina, da vas pelje do skoraj neznanega slapa Slápac na Pisarskemu potoku. Enako skrit je tudi slap na Šekovskem potoku pod vasjo Šeki in pa seveda slapovi, ki so nastali na Pregarskem potoku na njegovi poti v dolino reke Reke. Če vprašate Ježka, dobrega poznavalca okolice, vam bo povedal, da se tu nahaja kar dvanajst slapov, vključno s tistim pod Pičuri oz. pri Trebešah. Ti slapovi pa imajo eno pomanjkljivost – »delujejo« le kadar je zadosti vode.

Zopet se vrnemo k puču pred Sokoliči in gremo lahko mimo našega gospodarskega dela po pešpoti do Sočerge. Domačini so obnovili kamnito pot, nekdanjo glavno povezavo med Sočergo in Sokoliči. Skoraj v celi dolžini jo ograjuje lep kamniti suhi zid. Presenečeni boste, kako sta ti dve vasici blizu. Če ste že nato prišli v Sočergo, se boste seveda ustavili tudi pri Milanu – gostilni Sočerga. Kaj boste pili, pa vam bo povedal kar Milan sam.

Če nadaljujete po poti skozi Sokoliče pridete po kakšnem kilometru do konca poti – do osamljene kmetije sredi rodovitnih površin, ki prav kliče novega gospodarja. Odpre se vam popoln razgled nad dolino reke Reke vse do Buzeta na hrvaški strani. Pravijo, da tam tudi malo straši. Zadnji prebivalec ni končal prav lepo.

Druge znamenitosti v bližini so verjetno bolj znane: starci pri Pičurih, veliko ilirsko gradišče (kaštelir) in cerkvica sv. Kvirika nad Sočergo, Istrski spodmoli in naravni most, prijazne in skrivnostne istrske vasice spodnje Sočerge vse do mejne vasi Mlini, kjer je še vedno delujoč mlin. Slovenske vasice vas nato spremljajo vse do Štrpeda.

Pa zopet svet pozabljenih istrskih vasi Bilobradi, Mavriči, Šukljani, Radini oz. Sužaniči in gradišč …

To je svet štrig in štrigonov. Pisatelj Marjan Tomšič, tudi učitelj na osnovni šoli Gračišče, je bajke in povesti iz teh krajev objavil v knjigi Noč je tvoja, dan je moj. Če ste hoteli imeti petico pri slovenščini, ste morali prinesti kakšno štorijo o svojem kraju in iz ljudskega spomina. Ja, tako je nastajala ta knjiga.

Vir:
http://www.romanstarman.com/indexmiran.html