V vasi ni nobenega vaščana s priimkom Puberli. Prevladujejo priimki Hrovatin in Kenda. Mnogo ljudi je priseljenih iz drugih krajev, predvsem iz Like in Bosne. Tako se je vas razširila po pobočju, na katerem so danes posejane posamezne nove hiše. Starih domačij pa ni videti, saj so skoraj vse obnovljene.
Včasih so bili Puberli ena sama vrsta hiš, s štirimi ali petimi družinami. Tu so živeli predvsem delavci, ki so služili kruh v tržaški železarni, kmečkega stanu skoraj ni bilo. Na najvišjem delu zaselka so sicer še vidni ostanki zidu s parkom in obnovljeno kmečko domačijo. Okrog nje se danes razprostirajo novi vinogradi, nasadi sadnega drevja in oljk. Češenj pa skoraj ni več videti, čeprav so nekoč domačinom predstavljale vir pomladnega zaslužka.
Najstarejša vaščanka Viktorija Rojc, roj. 1915, se je preselila v Puberle leta 1951 in živi v stari obnovljeni hiši. Povedala je, da je tudi ona, kot mnogo kmetice iz okoliških krajev, nosila v Trst sadje in mleko ter tako prispevala k preživetju družine. Življenje v Puberlih ni bilo lahko, saj visoko na hribu ni veliko vode. Dokler v Puberlih niso dobili vaškega vodovoda, so se vsi oskrbovali iz edinega vodnjaka, ki stoji ob vznožju vzpetine, čisto na začetku vasi - v senci mogočnih kostanjev.
Iz Poberlov se odpira pogled tudi na dva najsevernejša pristanišča v Jadranskem morju; Koper in Trst.
Viri:
http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
