Razširjeno je bilo predvsem oljkarstvo invinogradništvo.

Nova vas je tudi ena izmed redkih vasi v Slovenski Istri z ohranjenim starim vodnim virom (zajetjem), kjer so možje nekoč pojili živino, ženske pa prale perilo.

Iz zgodovine 
Ime vasi nas ne sme zavesti, da gre za novejšo vas. Po ustnem izročilu naj bi prvotna vas ležala nekoliko južneje od današnje. Kmetje so namreč med oranjem zemlje naleteli na razne glinene in keramične koščke, najverjetneje posode in tegul iz rimske dobe. Že od 8. stoletja so te kraje poselili Slovani. Prva pisna omemba Nove vasi sega v leto 1028, ko jo je z ozemljem vred nemški cesar Konrad II. podaril puljskim škofom. Villa Noua se večkrat omenja tudi v seznamu vasi koprskih statutov in kot taka je bila vrisana tudi na prvem zemljevidu Istre, ki ga je leta 1525 izdelal Izolan Pietro Coppo. Vas, ki je spadala pod okrilje piranske občine, so imele v fevdu koprske plemiške družine Sabini, Vergerio in Grisoni. Vas je bila po kugi, ki je tedaj morila po Istri (1630/1631), popolnoma opustošena, zato je beneška oblast tukaj naselila nekaj družin iz Dalmacije.

Na vzpetini, obzidani z velikimi kamnitimi bloki, so vaščani zgradili cerkvico in jo posvetili Devici Mariji. Koprski škof Pavel Naldini v cerkvenem krajepisu in opisu mesta in škofije Koper »Corografia ecclesiastica o'sia descrittione della città e della diocesi di Giustinopoli«, ki je izšel leta 1700, opisuje vas kot Vilo novo imenovano tudi Valmorasina (mogoče po murvah). Vas so skozi vso zgodovino, v zemljevide in razne opise, vpisovali z imenom Villanova di Pirano. Že v času stare Avstrije in fašistične Italije je bila vas povsem slovenska; po zapisu v krkavški župnijski kroniki, edina vas kjer se ni nikoli pelo italijansko, niti v cerkvi. Teritorij vasi je bil v preteklosti, ravno tako kot danes, znan po pridelavi česna in oljčnih nasadov. Poleg poljedelstva pa so se preživljali še s trgovino z mesti in živiniorejo.

Med drugo svetovno vojno so Nemci iz vasi odpeljali 5 mladih fantov in jih ustrelili. V spomin nanje so jim vaščani postavili spomenik. Ker je bilo v Istri in Sloveniji več krajev z istim imenom (Nova vas), so po vojni vasi prepisali še vzdevek »nad Dragonjo« in pod takim imenom »Nova vas nad Dragonjo« jo poznamo tudi danes.

Cerkev in zvonik 
V enem od testamentov, ki se hranijo v Piranskem arhivu, se Marijina cerkev v Novi vasi omenja že leta 1470 . Leta 1579 veronski škof Agostino Valeri v vizitacijskem poročilu navaja cerkev S. Mari(n)a(e) della Villa Morta“, kar daje slutiti, da je bila vas po kugi mrtva. Cerkev, ki je bila na tem kraju že stoletja posvečena Sv. Mariji, so 17. maja 1665 preimenovali in posvetili v cerkev Presvetega rožnega venca. Škof Pavel Naldini je zapisal, da je vas strnjena okoli cerkve Presvetega rožnega venca z dvojnim oltarjem. V drugi polovici 18.st. je vas imela tudi svojega duhovnika – kaplana. To je bil Don Giorgio Zajaz di Villanova. Nadomeščal naj bi župnika ali kaplana v Novi vasi in Padni (verouk, pogrebi). Giorgio Zajaz je bil tudi škofov pooblaščenec za oddajanje cerkvenega zemljišča v najem. Preživljal se je zgolj iz deleža sredstev pridobljenega od najemnin.

V letu 1763 so cerkev podaljšali, naredili pevski kor, gotski prezbiterij so delno porušili in cerkev v celoti nadzidali tako, da so dobili večjo enoladijsko cerkev v taki podobi kot jo lahko vidimo danes. V prvi polovici 19. stoletja je prišlo do spremembe v cerkvi. Odstranili so lesena oltarja in postavili le en kamniti oltar z marmornima stebroma, s korintskimi kapiteli . Ob straneh in nad atiko so oltar ušesasto zaključili z lesenimi elementi. Leta 1896 so vaščani s takratnim županom Mihaelom Gorela in s pomočjo občine Piran, zgradili mogočen zvonik. Projekt zanj je izdelal piranski arhitekt Giuseppe Moso. Gradnja je trajala nekje dve leti. Na vrh zvonika so postavili kamnit kip Sv. Jožefa. Zvonik je bil velik zalogaj za revno in bolj majhno vas.

Ustno ljudsko izročilo pravi, da so si v Novi vasi zgradili zvonik iz česnom. V spomin na ta dogodek v poletnih mesecih organizirajo praznik vina in česna. Vas tedaj zavzamejo stojnice s stroki avtohtonega rdečega istrskega česna. V zvoniku so trije bronasti zvonovi, z njega pa je lep razgled po širši okolici.

Cerkev in zvonik sta bila skozi zgodovino vedno lepo vzdrževana, pred leti pa tudi v celoti obnovljena.

Vaški muzej "Hiša od Kapeloca"
Hiša je dobila ime po zadnji gospodinji Ani Gazič ( Ančke Kapeloce). Leži ob glavni vaški poti, vpeta v stavbni niz, ki poteka v smeri približno vzhod - zahod. O nastanku in razvoju objekta nimamo podatkov. Možno je, da so osnove zelo stare 14.,15.st. Po gradnji na južni fasadi hiše je mogoče sklepati, da je bil objekt prvotno pritličen. Verjetno je bilo kasneje nadzidano prvo nadstropje z nizkim podstrešjem. Slednje je moralo biti šele v končni fazi povišano v drugo nadstropje.

Hiša je enocelična, obodna, s tlorisom nepravilnega pravokotnika. Zaradi strmega terena je spodnja etaža s severne strani vkopana v teren pod vaško potjo. Vhoda sta dva: v kletno etažo je iz dvorišča južno,( star vhod v hišo) od leta 1948, pa v stanovanje vodi vhod s severne, ulične strani. Tu je lepo viden ognjiščni prizidek spahnjenka oz. kavada, kateri je nastal ob nadgradnji hiše nekje na začetku 19.st.

Največja kvaliteta hiše je povsem ohranjena notranjost z vso stanovanjsko opremo in predmeti vsakdanje rabe, ki izhajajo iz različnih časovnih obdobij. Zadnja lastnica jih je uporabljala vse do svoje smrti leta 1987. Hiša prikazuje prerez življenja domačije skozi čas. Razvoj se je tu zaključil v obdobju med obema vojnama (ali najkasneje sredi 20. stoletja). . Nizke socialne razmere so doprinesle k dejstvu, da se hiša po letu 1948 ni več spreminjala. V letu 2005 je bila v celoti obnovljena in namenjena za oglede.

Kulturni dom „Zmaga" 
„Lokvo“, katera je v preteklosti služila kot napajališče za živali, so v petdesetih letih 20.st. zasuli in tam, leta 1953 zgradili dom kulture „ ZMAGA“. Notranjost doma krasijo poslikave domačina Emila Gaziča. Slednje prikazujejo vas in njene prebivalce v prejšnjem stoletju, njih delo in navade.

Ne daleč stran od kulturnega doma stoji gasilski dom, ki je bil zgrajen leta 1983/84. Tu ima sedež prostovoljno gasilsko društvo, katero je v vasi dejavno preko 30 let. Največje priznanje društvu pa prinaša gasilski podmladek.

V vasi so dejavne tudi razne kmetije, tri oljarne in dve gostilni.

Vaški prazniki  
• Sv. Jožef ( zavetnik vasi), 19.3.
• Praznik vina in česna, drugi vikend v juliju
• Vnebovzetje Device Marije, 15.8.
• Rožnovenska Mati Božja (cerkvena zavetnica) - Bela nedelja, prvo nedeljo v oktobru

Gibanje števila prebivalcev:

Leto:            2002 2012 2014 2015   2022
Število preb: 193   225   222   226     254

Viri:
http://www.stat.si/KrajevnaImena/default.asp?print=true&txtIme=PRE%8AERNOVA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=3224
http://www.portoroz.si/si/portoroz-in-piran/okolica/piransko-podezelje
https://sl.wikipedia.org/wiki/Nova_vas_nad_Dragonjo
http://svetlana5.blogspot.si/search/label/Nova%20vas