Za orodje mojstra, ki se ukvarja s suhim zidom, je pomemben kovač; slednji  zna izbrati pravo železo, izdelati orodje, ga nakaliti in vzdrževati. Za leseni del orodja ali leseno orodje pogosto poskrbi kovač ali suhozidni mojster sam. Imeti moramo imeti izkušnje izbora, sušenja, obdelave in vzdrževanja lesenih delov in orodij.

 Preprosta nosila in samokolnica za prenašanje kamnov iz kave

OBVEZNI PRIPOMOČKI
Med obvezne pripomočke bi v prvi vrsti uvrstil domače težko orodje: (1) lopato, badil, (2) kramp, pekon, (3) motiko, sepon, (4) težje kamnoseško kladivo, macolo, (5) lažje kamnoseško kladivo za drobljenje kamna, (6) železne grablje, (7) kovinski drog, štangulin in (8) samokolnico, karjolo. To orodje je potrebno takrat, ko zid obnavljamo ali na novo gradimo. Če je zid posut ali poškodovan, moramo odstraniti kamenje do temeljev. Prav zadnje navedeno orodje je potrebno za rušenje poškodovanih suhozidnih gradenj ter čiščenje zemlje in neutrjenega kamenja s terena za pripravo temeljev.

Težko orodje in dodatki. Foto Boris Čok

(1) Lopato uporabljamo za odmetavanje zemlje in nakladanje drobirja v plastično vedro, samokolnico ali kar na zid.
(2) Kramp nam olajša delo pri kopanju utrjene zemlje za izdelavo temeljev.
(3) Z motiko lahko postrgamo na kup prekopano zemljo in drobir.
(4) Težje kamnoseško kladivo uporabljamo pri razbijanju večjih skal, ki nimajo pravega lica in utrjevanju ali nabijanju manjših skal in drobirja za utrjevanje temeljev.
(5) Lažje kamnoseško kladivo uporabljamo za grobo obdelavo kamenja v lice in za razbijanje manjših kamnov.
(6) Železne grablje uporabljamo za grabljenje drobirja na kup ali poravnavanje pri temeljih. Z njimi lahko lepo poravnamo tudi zemljo ob zidu.
(7) Kovinski drog ni za vsakogar, ker ga lahko uporablja samo tisti, ki je vešč dela z njim. Uporabljamo ga predvsem za premikanje in dvigovanje večjih skal s postopkom protiuteži. Zelo neprijetno in boleče zna biti, če nam pri tem zdrsne izpod skale in nas udari, saj se je sunku težko izogniti.
(8) Samokolnico dejansko uporabljamo za vse tisto delo ob gradnji zidu, ki vključuje odvoz ali dovoz materiala. Pozorni morami biti, da je pnevmatika dobro napolnjena z zrakom, saj se bomo v nasprotnem primeru ob večji teži dodatno namučili pri potiskanju samokolnice.

DODATNI PRIPOMOČKI
Poleg težkega orodja je v nekaterih primerih gradenj treba uporabljati še naslednje orodje: (1) dleto, škarpel, (2) macolca, (3) lažje obdelovalno kladivo, bt, (4) težje obdelovalno kladivo s špico, (5) tračni, vsaj petmetrski meter, (6) vodno tehtnico, (7) zidarski svinčnik, (8) vodoodporen flomaster, (9) mizarsko kladivo, (10) level, (11) žeblje, cveke, (12) zidarsko vrvico, špago, (13) žico, drat, (14) plastično vedro, kalanje, štenjak ali kalavnek, pa tudi pripomočke, kot so leseni količki, rijemelčki, letve, lajšte, in svinčnica, plajba. To orodje in pripomočki naj bi se uporabljali pri nekaterih vrstah suhozidne gradnje. Uporabo orodja in pripomočkov bomo navajali pri rušenju poškodovanih zidov in različnih načinih gradnje.

Lažje orodje in dodatki. Foto Boris Čok

(1) Škarpel in macolco (2) uporabljamo za lepše obdelovanje kamenja in razkol skrl.
(3) Lažje obdelovalno kladivo uporabljamo za manjšo obdelavo robov kamenja v lice.
(4) Težje obdelovalno kladivo s špico uporabljamo za večje odlome, špico pa za natančnejšo obdelavo lica.
(5) Tračni meter uporabljamo za meritve pri količenju in nastavitvah letev in količkov. Lahko ga uporabimo tudi pri obdelavi kamenja na mero, zlasti za konce in vogale zidov.
(6) Z vodno tehtnico lahko določimo pokončne in vodoravne linije zidu s količenjem.
(7) Zidarski svinčnik uporabljamo za označevanje meril na kamnu.
(8) Flomaster nam bo v pomoč za označevanje na lesenih delih količenja.
(9) Mizarsko kladivo uporabljamo za zabijanje žebljev
(10) Laserska tehtnica nam bo v pomoč pri določanju višine in nagiba daljšega dela zidu, saj bi morali v nasprotnem primeru uporabljati staro metodo s plastično prozorno cevjo za vodo.
(11) pri pritrjevanju letev in količkov, za količenje, šolanje. Žebljev ponavadi ne zabijamo do konca v les, da jih pozneje s kleščami lažje odstranimo.
(12) Z zidarsko vrvico pritrdimo že vnaprej določeno širino in višino zidu, hkrati pa z njo s pomikom navzgor na letvah lovimo stranico in lice zidu po dolžini.
(13) Žica za armature je najboljša rešitev pri večjem količenju, zlasti takrat, ko je zid ukrivljen. Vrvico pritrdimo na žico pri vsakem pokončnem količenju, in to po celotni dolžini. Tako lažje lovimo lice zidu pokončno, po dolžini in nagibu (glej sliko v poglavju Zakoličenje).
(14) Plastično vedro uporabljamo za pobiranje drobirja in zasipavanje v sredino zidu. Drobir bomo lažje pobirali tudi z lopato, če ga bomo predhodno naložili na ravno ploščo iz pločevine, pleha.

Vir: 

Čok, Boris. Vzdrževanje in gradnja prostostoječih in podpornih kraških zidov. Čezmejni projekt Živa krajina Krasa, Program čezmejnega sodelovanja Slovenija - Italija 2007 - 2013, dosegljivo na http://www.zvkds.si/sl/kulturna-dediscina-slovenije/publikacije/kategorije/16/

REVITAS - Revitalizacija istrskega podeželja in turizma na istrskem podeželju je čezmejni projekt, ki ga sofinancira Evropska unija skozi Program čezmejnega sodelovanja Slovenija – Hrvaška 2007 – 2013 (IPA – instrument predpristopne pomoči).