Tik nad vasjo je v velikem ovinku speljana široka dovoznica na novo avtocesto Koper - Ljubljana. Po tej dovoznici bomo prihajali in odhajali iz Istre. Po njej pa se bo z avtoceste moral umakniti tudi ves avtocestni promet, ko bo na velikem Črnokalskem viaduktu zapihala (pre)močna burja.
Lepa arhitekturna in etnološka zanimivost pred vstopom v vas je novi Stepanski puč. Že sama oblika oz. zasnova puča govori o novih sodobnih časih, govori pa tudi o spoštovanju in ohranjanju istrske tradicije, ki je tudi tako velika gradnja kot sta široka avtocesta in inpozantni viadukt, nista mogla prekiniti.
Novi puč, ki je zamenjal starega, nižje ležečega, je velik in dobro utrjen, tako da bo še dolgo zbiral vodo, tako za potrebe Stepancev kot mimoidočih popotnikov.
Pred samim vhodom v Stepane se za visokim zidom nahaja vaško pokopališče. V njem je tudi manjša cerkvica oz. kapela. Posvečena je bila sv. Jakobu, ki pa so ga nekoč v davnini preselili v večjo cerkev v Rožar.
Še pred prvo hišo v vasi stoji velik hlev, iz katerega se oglaša mukanje številnih krav. Ob hlevu je mogoče videti sodoben kmetijski strojni park, brnenje traktorjev pa nam glasno govori o živahnem kmetijskem življenju.
Tudi vas Stepani ima nekaj tipično istrskih dvorišč, ki jih 'stražijo' značilni široki kamniti oboki.
Skozi vas Stepane vodi lepa asfaltna vaška cesta, ob vasi pa teče še ena vzporedna pot.
Nad zaselkom Stepani, na trasi nove avtoceste Klanec-Ankaran (na samem vrhu) so arheologi odkrili antične ostanke, rimsko podeželsko posestvo iz prvega stoletja našega štetja.
Po pripovedovanju Natalije Stepan je prvi 'Stepan' prišel v te kraje pred 450 leti oz. po letu 1500. Še nedavno je bil to glavni oz. edini priimek v vasi, toda vaščani so se pričeli izseljevati, veliko stepanskih deklet pa se je poročilo tudi v bližnji Rožar. Tako da je današnja vas Stepani, kakor tudi mnoge druge istrske vasi, po priimkih zelo raznolika.
Gibanje števila prebivalcev:
Leto 1869 1900 1931 1961 1971 1981 1991 2002 2012 2021
Št. preb. 45 46 43 36 29 20 - 15 16 15
Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS
Vir: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872
Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper
Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
