Slovar

Anka žive so nosili in da jih ne bi financerji čuli, so dali roko pod traveso in jim za momento držali kljun sćep, duker so pasali dacijo.

Iz cerkve grejo v eno hišo in tam se je pilo, jelo in plesalo. To veselje je darálo tri dan in tri noči.

Kámor voljka zeleni,
volje v kamen se cedi,
kámor mándole gunjájo
en škrgati škrabatájo,
kámor žaborí Rokava
en Rižana h murji plava,
kámor remeni žanéštra,
tam je naša Istra deštra.

Sen sirota mlada, 

špancirat sen sa šla,

ud dalač ga zagledan, 

fantiča dèštrega.

Pa še ti jemaš defarje z njo.

/.../ te pr nas je bil eden, pa smo djali, da je bil baba. Ta leti iz Koštabone, ki je nosu koščić jajc, ki je pomagal ženi, ma kr ni mogla žena, je šou sam. Anka je dal plenjer na glavo. in pole so mu djali Lalo.

Svati so ga grdo gledali in so rekli, kaj da išče ta pekljač leti. Ma on je šu dríto h nevesti, zgrabo jo je in so zaplesali.

Me ni pustila v šolo, ki sem imela za delat. Je plaćala dva bota multo, ki me ni pustila v šolo.

Je delal uondi en moški, je bla dželaterija, in vsaka mlekarca, ki je dala v štalo, ....