Slovar

Čuj, čuj, a vseglih mi drugi bot prnesi še ene malo buljše z h medihe.

Takrat so ble rjuhe botane, doma narejene, platno iz konoplje.

/.../ kar si peljal pet žakljov graha al pa pet plenjerjev črešenj, so ti označli in pole uni, ki so imeli te botegine, pero eni so se skregali, ko si šel iskat šolde.

Anléčić utručje minéde

................

 Tiho,

da ta na čüja barba Miho!

Cíto,

da na skuče mačka v sito!

Škrba,

po riti brba!

Vúdre ga, Blaž,

ku znaš!

In pole smo nesli domov in doma sem lepo sortirala: jakete, brgeše, veštalje ...

/.../ te, ki so hodile, so se štele bolj brihtne, ki so vsaj nekaj zaslužle.

Kadar je ta mladenka šla k svojim prijateljicam, je šla žnjo anka njena mama, zatu ki ni tela, da bi srečala unega brížnika in se ž njim dogovarjala.

Magari je malo čotasta, ma pero je brumna in poštena.

U anem buaške so rasle te zelene  minće. Cel fagot smo jeh nabrale, smo nesle v Trst, tan smo prodale rožarcen.

Ooo, ti ruznić ćubejski! A zatu otroci kantajo: Čubejci, bubejci, konja kovali, dreke pobirali, z vilami mešali, z budilom jeli.

Buh dej vreme lepo,

bledeš, zelje eno repo.

Be, bulše ko samu uoda je blo, ka češ, da ti rečem.

Kaj si čuo, da je Nane ćepu anega lepega buškarina ?

Jaz sem bla uatrak, ma sen vidla skuze bužo na puade, kaku je pil vino.

Ene so dale kokuše anka vmes nog; so jih zvezale za noge, ma bužco blago kaku je trpelo.Ki uni so bli već bogati, in veče bužci ko jest, nismo imeli neć ... ma nas je blo već bužceh ko bogatih.

Je pala, z vsem plenerjem se je spuzilo, ... Bužca je jokala, vsa olupljena kolena, .... mati moja!