Glavni namen predpisov in konvencij je, da bi se varstvo narave urejalo na bolj globalni ravni in da se ne bi omejevali na meje držav. Pomembnejši predpisi in konvencije s področja varstva narave se delijo na globalne in regionalne konvencije. Izbrano območje pokrivajo (Skoberne, 2004; Zavod za varstvo narave, 2011; MOP, 2011):
- Ramsarska konvencija za varstvo mokrišč – Ramsar, 1971;
- Pariški protokol Ramsarske konvencije – Pariz, 1982;
- Konvencija o svetovni dediščini – Pariz, 1972;
-Washingtonska konvencija ali CITIES za mednarodno trgovino z ogroženimi vrstami – Washington, 1973;
-Bonska konvencija za varstvo selitvenih vrst prostoživečih živali – Bonn, 1979;
-Bonska konvencija za varstvo netopirjev v Evropi – Bonn, 1991;
-Bonska konvencija za selitvene vodne ptice – Haag, 1995;
-Konvencija o biološki raznovrstnosti – Rio de Janeiro, 1992;
-Kartagenski protokol o biološki varnosti – Cartagena, 2000;
-Bernska konvencija za varstvo vrst in njihovih življenjskih prostorov v Evropi – Bern, 1979;
-Evropska konvencija o krajini – Firence, 2000;
-Barcelonska konvencija za varstvo Sredozemskega morja pred onesnaževanjem – Barcelona, 1976;
-Barcelonska konvencija za zavarovana območja Sredozemlja – Barcelona, 1995.
Vir: Gorup, Ivana (2011). Analiza primerov vasi na območju predlaganega krajinskega parka Dragonja, diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo
