Premene časa so sledove za prenekatero imenitno stavbo temeljito izbrisale. Ohranili so se večinoma le fragmenti, danes pogosto pozabljeni in nerazumljeni, oropani svoje preteklosti in prihodnosti.
Številne vaške utrdbe so začele propadati že kmalu po drugi vojni med Beneško republiko in Avstrijo v 17. Stoletju. Mogočna obzidja so domačini več stoletij s pridom izkoriščali za pridobivanje gradbenega materiala. Kmalu so izginila zlasti zidovja neudobnih jamskih zatočišč in obzidij vaških naselbin, ki jih ni bilo mogoče uporabiti za kakšen koristen namen. Od nekdanjega niza utrdb so se dalj časa ohranili le posamezni stolpi, ki so jih vaščani še do 19. Stoletja uporabljali kot skupne kašče. Večina ostankov nekdanjih vaških utrdb je danes prepuščenih propadu. Doslej je bilo prizadevanje za njihovo ohranitev več ali manj uspešno le v Hrastovljah, Podpeči, Glemu in Črnem Kalu.
Veliko manj uspešno je bilo prizadevanje za ohranitev nekaterih najpomembnejših patricijskih vil v zaledju obalnih mest. njihovo usodo je dokončno zapečatila sklenitev Londonskega sporazuma leta 1954, s katerim je cona B Svobodnega tržaškega ozemlja pripadla Jugoslaviji. Takrat so jih zapustili še njihovi zadnji stari skrbniki. Novi uporabniki se z njimi nikoli niso poistovetili. Večino vil so spremenili v večstanovanjske stavbe in jih ločili od okolja, ki je naglo začelo izgubljati tradicionalno kmetijsko podobo. Novi priseljenci so stavbe, ki jih niso razumeli in ki so jim bile tuje, začeli kmalu neusmiljeno predelovati in prilagajati svojim potrebam. Ta proces je bil hiter in nenadzorovan, še zlasti v času privatizacije po letu 1990, tudi zato, ker velike večine vil, drugače kakor patricijske palače v obalnih mestih, Zavod za varstvo kulturne dediščine nikoli ni celovito obravnaval, ovrednotil in vpisal v sezname kulturne dediščine. Prav nobena nima statusa kulturnega spomenika. Nekdanje dominantne stavbe sredi kmečkega podeželja v okolici obalnih mest so danes le še nerazumljeni ostanki preteklosti sredi pogosto nepregledno zgoščene pozidave novih primestnih naselij.
Do sedaj so se zato v bolj ali manj okrnjenem stanju ohranile le redke vile. Ne najdemo jih v nobenem pregledu kulturne dediščine na Slovenskem. O njihovem nekdanjem razkošju pričajo le še stari opisi in redke obledele fotografije.
Odveč je poudariti, da se v nobeni izmed njih ni ohranila nekdanja oprema notranjih prostorov in do so skoraj povsod izginili njihovi slikoviti vrtovi.
Vir:
Sapač, Igor. Gradovi, utrdbe, dvorci, vile v Slovenskem primorju in bližnji soseščini, Uvod: Ljubljana: Viharnik, 2014
