Petdeset let ohranjanja tradicije klasičnega kiparskega pristopa. Petdeset let preverjanja tradicionalnih materialov in prizadevanja po njihovi reafirmaciji v sodobni likovni umetnosti. Petdeset let raziskovanja monumentalnih dimenzij. Petdeset let snovanja na prostem, v krogu umetnikov iz vseh koncev sveta.
Forma viva pomeni dve stvari; mednarodno kiparsko delovno srečanje ali prostor, kjer so kipi narejeni in stojijo. Prvi kiparski simpozij je leta 1959 organiziral Karl Prantl v kamnolomu St. Margaretha v Avstriji. Udeležila sta se ga slovenska kiparja Janez Lenassi in leto kasneje še Jakob Savinšek, ki ju je tako navdušil, da sta leta 1961 dala pobudo za postavitev umetniških skulptur v Seči pri Portorožu. V 40 letih delovanja so kiparji iz več kot 30 različnih držav sveta pustili obali in slovenski kulturni zakladnico več kot 120 kamnitih kipov, večina jih je v mediteranskem parku polotoka Seča pri Portorožu, nekatere pa so še v parkih Kopra, Izole in Pirana. Mednarodna srečanja so potekala na štirih lokacijah, poleg Seče še v Kostanjevici na Krki, Mariboru in Ravnah na Koroškem. Skulpture so bile oblikovane iz razpoložljivega materiala, tako v Seči najdemo skulpture iz kamna, v Kostanjevici na Krki iz hrastovega lesa, v Mariboru iz betona in v Ravnah na Koroškem iz jekla. Razstavljene so v mestu, njegovi okolici, na vrtovih nekdanjega samostana in na prostem.
Še kako prav je imel kipar Jakob Savinšek, ko je takrat prireditvi nadel preprosto, a nadvse učinkovito ime: Forma viva. »Živa oblika« plastičnega snovanja velikih formatov na odprtem namreč ostaja izziv tudi za sodobne ustvarjalce. Začelo se je leta 1961 na Seči pri Portorožu (kamen) in v Kostanjevici na Krki (les). Pobudnika kiparskega simpozija, slovenska kiparja Janez Lenassi in Jakob Savinšek, sta zamisel kolektivnega ustvarjanja prinesla iz sosednje Avstrije, kjer je v kamnolomu St. Margarethena leta 1959 avstrijski kipar Karl Prantl s somišljeniki organiziral prvo tako srečanje. Kmalu se je izbira klasičnih gradiv razširila s ponudbo ustvarjanja v drugih materialih, v Ravnah na Koroškem (1964) so izbrali jeklo, v Mariboru (1967) pa beton.
Obalne galerije Piran in Galerija Božidar Jakac sta si praznovanje okrogle obletnice zamislili kot vsebinsko in organizacijsko enoten projekt. V nasprotju s tradicionalno bienalno izmenjavo dogajanja se simpozija v Portorožu in Kostanjevici leta 2011 odvijata hkrati. V Kostanjevici so trije povabljeni umetniki končali z delom. V Portorožu pa so na klesanje v kamnu povabljeni kiparji Graziano Pompili, Italija; Jose Villa Soberon, Kuba; Donald Porcaro, ZDA. S pomočjo kamnosekov (Roman Gažik in Peter Ďurec so obdelovali istrski kamen vse do 15. oktobra. Petdesetletnica Forme vive Portorož bo posvečena avstrijskemu kiparju Karlu Prantlu (1923-2010), očetu vseh simpozijev. Ob koncu portoroškega srečanja je izšla publikacija, drugi del monografije, Forma viva 1982 – 2011, kot dopolnitev leta 1983 izdane knjige z naslovom Forma viva 1961-1981 (avtorja Stane Bernik in Špelca Čopič).
Forma viva, ta edinstvena zbirka kamnitih skulptur, se nahaja na prostem v parku polotoka Seča pri Portorožu.
Nastajala je v sklopu mednarodnih srečanj kiparjev, ki so se, v obliki kiparskih simpozijev, začela leta 1961 na pobudo dveh slovenskih umetnikov, Jakoba Savinška in Janeza Lenassija.
V štiridesetih letih neprekinjenega delovanja so kiparji iz več kot 30 različnih držav sveta pustili obali in slovenski kulturni zakladnici več kot 120 kamnitih kipov, večina jih je v mediteranskem parku polotoka Seča, nekatere pa so še v parkih Kopra, Izole in Pirana.
Mestna galerija Piran
Tartinijev trg
6330 Piran
05 67120 80
info@obalne-galerije.si
Vir:
http://museums.si/sl/exhibition/details/1128/simpozij-forma-viva-portoroz-2011-seca-pri-portorozu
