Pod imenom Škocjan so danes označeni tudi zaselki Pompjan in Šantoma. Pred to označitvijo naselij so pod Škocjan spadale vse zgradbe, ki so posejane po pobočju hriba nad Škocjanskim zatokom, od vključno koprskega pokopališča in nadalje po poti, ki vodi mimo vrtnarije do Arjola. Ta predel nekdanjega Škocjana, ki je dobil ime po sv. Canzianu, pa se danes imenuje Škocjanska cesta. Ta poteka od Vina Koper vse do priključka na Pobeško cesto. Staro naselje Škocjan zajema le nekaj hiš, ki so strjene okrog nekdanjega dvorca, takoimenovane Baronesse.

Njeno pravo ime je bilo Hodžihosta–Nuli Kleopatra in je bila potomka grških bogatašev, ki so iz Rusije pribežali v Trst pred vdorom Napolenovih vojakov. Poleg tega, da so bili v Trstu lastniki mnogih ulic s trgovinami, so kupili tudi to ozemlje v Škocjanu, ki je bilo obzidano in je segalo vse do morja. Še danes se pot od te graščine proti Škocjanskemu zatoku imenuje Grajska cesta. To je razvidno tudi iz uradne oznake na ostanku nekdanjega portala. Po pripovedovanju nekaterih lastnikov zgradb, se je okrog dvorca razprostiral velik in lepo negovan park, ki so ga krasile ciprese, danes pa so tam le še obdelane njive, vinogradi in oljčni nasadi.

Dvorec je sestavljen iz več poslopij in si ga danes deli več lastnikov. V tistem delu zgradbe, ki ima najlepše pročelje pa živi Justina Muzlovič. O baronessi ve povedati, da je bila dobrosrčna stara gospa, vdova brez otrok, ki je imela veliko konjev in čez sto mačk. Kleopatra ali Kleo, kot so jo imenovali, je bila izredno izobražena, saj je govorila več jezikov in zelo rada je slikala. V delu dvorca, ki so ga leta 1955 od nje odkupili sedanji lastniki, so ohranjene nekatere umetniške slike, nekaj dragocenega pohištva, mnoge knjige v grškem in ruskem jeziku, nekaj porcelana in srebrnega pribora ter slika, ki jo je narisala sama baronessa. Žal je mnogo dragocenosti v požaru po vojni zgorelo, dvorec je bil izropan, lastnica pa je leta 1961 v starosti 80 let obubožana umrla.

V bližini tega dvorca se nahaja tudi 250 let stara istrska kmečka hiša z značilnim kaminom in pergolo. Njen sedanji lastnik Koren Ivan, ki je verjetno edini kmet v Škocjanu, pove, da jo je leta 1921 kupil njegov oče. Z ženo Gizelo se preživljata s pridelavo zelenjave in sadik, ki jih sama že dolga leta tudi prodaja na koprski tržnici. Imata tudi nasad oljk, za trte pa je rekel, da jih uporabljata le za kurjavo...

Gibanje števila prebivalcev:

Leto       1869 1900 1931 1961 1971 1981 2002 2012  2021
Št. preb.  149   341   490   351   401  357   477   558    603

Viri:

 Prirejeno po: http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in Orožen Adamič, M. et  al. 1995. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS 

http://www.koper.si/index.php?page=static&item=2001369&tree_root=4 in http://www.koper.si/index.php?page=znamenitostiinatrakcije_single&item=2002340&id=20872

Besedilo: Salvator Žitko - Mestna občina Koper

Projekt »POSTAVITEV INFORMATIVNIH TABEL IN INFO PANOJEV OB KULTURNIH ZNAMENITOSTIH V ZALEDJU MESTNE OBČINE KOPER« delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. Za vsebino projekta je odgovorna Mestna občina Koper. Organ upravljanja za Program razvoja podeželja RS 2007-2013 je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.